Poslovodstvo brez naročila

Lastnik vozila v mehanični delavnici naroči odpravo točno določene okvare. Mehanik, ki je prevzel okvarjeno vozilo v popravilo, je med delom ugotovil, da ima vozilo poleg lastniku znanih okvar še nekaj drugih napak, ki bi lahko v primeru, da jih ne bi takoj odpravil, povzročile veliko škodo. Mehanik odpravi te napake brez posebnega naročila lastnika vozila. Ali lahko lastnik vozila zavrne plačilo opravljenih storitev, ki jih ni naročil? 

V konkretnem primeru gre za poslovodstvo brez naročila - izvršena so bila določena popravila, ki niso bila izrecno naročena. Načeloma v poslovnem svetu velja pravilo nevmešavanja v tuje posle, vendar pa splošna pravila obligacijskega prava poznajo tudi dopustne izjeme od navedenega načela.  

O poslovodstvu brez naročila govorimo, ko nekdo zavestno opravi tako imenovani tuj posel, ne da bi za to imel posebno pooblastilo. Med takšne štejemo tudi primere, ko nekdo opravi nek dodatni posel, s katerim stranka preseže svoja pooblastila, ki jih ima na podlagi določenega pravno poslovnega razmerja.  

Takšno ravnanje lahko štejemo za dopustno takrat, kadar oprave nekega dejanja ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Pri tem mora obstajati dejanska nevarnost nastanka škode, ki jo tako imenovani poslovodja brez naročila s svojim ravnanjem želi preprečiti. Ravnanje poslovodje brez naročila je šteti za dopustno tudi v primeru, ko je očitno, da bo zaradi ravnanja poslovodje brez naročila v sferi tretje osebe nastala očitna korist, ki se presoja po subjektivnem gledišču tretje osebe. 

Poslovodja brez naročila ima pri opravljanju svojega posla tudi obveznosti:
- takoj ko je mogoče, je o opravljenih poslih dolžan obvestiti tretjo osebo, ki se na ta način lahko odzove na ravnanje poslovodje brez naročila in na ta način zaščiti svoje interese (če tretja oseba posel odobri, gre v nadaljevanju le tega šteti kot navadno naročilo);
- začetega posla ne sme opusti brez razloga;
- ko je posel končan, je tretji osebi dolžan podati obračun.  

Poslovodja brez naročila je dolžan ravnati v skladu z verjetnimi nameni in potrebami tretje osebe, torej mora ravnati kot dober gospodar oziroma gospodarstvenik, kar je odvisno od tega, kakšne sposobnosti in znanja se od njega pričakuje. 

Če je poslovodja brez naročila izpolnil svoje obveznosti, je upravičen zahtevati povračilo potrebnih in koristnih stroškov. 

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)