Poslovne vizitke 2. del

Veliko lepih navad ali pravil v zvezi z vizitkami žal izginja. Med drugim še vedno drži, da če boste kje naleteli na vizitko, ki bo v zgornjem desnem kotu zapognjena proti imenu, je to znak, da jo je »lastnik« prinesel osebno in da želi, da ga sprejmete.

 

Če se vizitka pusti v mrliški vežici ali v prostoru, kjer se bodo opravile žalne in pogrebne slovesnosti, se vizitka v zgornjem levem kotu proti imenu zapogne. V tem primeru to pomeni, da »lastnik« vizitke izreka sožalje in da je prišel osebno. Če tega pregiba ni, pomeni, da je vizitko prinesla tretja oseba. To je predvsem praktično v primerih, ko svojci preminulega ne morejo biti ves čas prisotni v žalnih objektih, da pa jih ne motimo, na tak način zelo elegantno sporočamo svojo prisotnost.

 

 

Pri vizitkah je tudi zelo pomembno, kako jih izročamo.

Na sestankih z večjim številom ljudi vizitk nikakor ne smemo posredovati kar čez mizo, saj to na nekaj metrov dolgi mizi ni mogoče drugače izpeljati, kot pa da se nagnemo daleč naprej, skoraj da se uležemo preko mize in jih potem nekako zapeljemo po mizi. Zato je prav, da jih ob večjem številu prisotnih izročimo po koncu sestanka. In najbrž tudi ne bi imelo smisla, da bi takoj po tem, ko smo sedli za mizo in začeli sestanek, še enkrat vstajali in podelili vizitke, saj to pomeni ropotanje in nered.