|
Iskalnik:
 |
Posledice novosti na področju obdavčitevBodo novosti na področju obdavčitev vplivale na poslovanje podjetij?Odgovor na vprašanje, zastavljeno v podnaslovu, po mojem mnenju sploh ni težaven: seveda bodo spremembe na področju obdavčitve pravnih oseb ter na področju obdavčitev fizičnih oseb bistveno vplivale na poslovanje podjetij že v letu 2002. Ali bodo podjetja znala izkoristiti še v letošnjem letu veljavno zakonodajo ali ne in koliko bodo novosti vplivale na poslovni uspeh posamezne družbe - to pa so že vprašanja, na katera ne morem z gotovostjo odgovoriti.
Lahko pa ugibam. In glede na precejšnje nezanimanje za že uveljavljene novosti ter novosti, ki bodo v veljavi po 1. 1. 2005, lahko zagotovim, da podjetja večidel še ne vedo, kako globoko in obširno se spreminja zakonodaja na področju neposrednih davkov. V tem času se sestavljajo finančni in poslovni načrti za naslednja leta. Bojim pa se, da brez izračunov oz. brez upoštevanja novih določil. In bojim se tudi, da se bodo po 1. 1. 2005 pojavljala začudena vprašanja: Kako, od kdaj to velja, kje piše … in še in še. Takrat bo prepozno za odgovore, čas bo morda le še za kakšen rebalans plana … Zakaj tako črnogledo? Poglejmo si bistvene novosti. Obdavčitev podjetij po novem Zakonodajalec je spremembo začel že pri imenovanju obdavčitve: nič več ne bomo govorili o obdavčitvi dobička pravnih oseb, temveč o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Sprememba izhaja iz enega temeljnih ciljev zakonodajalca: razširitev in zaščita davčne osnove. To pomeni, da se bo obdavčitev razširila na večje število zavezancev in da se bo v davčno osnovo vštevalo vedno več dohodkov. Določene novosti Davčni zavezanci Po novem bo davčna uprava lahko preverjala, ali v Sloveniji poslujejo tudi družbe, ki imajo sedež v tujini, sedež uprave pa na primer v Ljubljani. Če bo tako, se po naši novi zakonodaji šteje, da je ta tuja pravna oseba v Sloveniji rezident za davek od dohodkov pravnih oseb. Rezident pomeni, da je zavezanec za davek od vseh dohodkov, kjer koli v svetu jih doseže. Po novem bodo zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb tudi invalidska podjetja. Njihov oproščeni status se z 31. 12. 2004 končuje, z letom 2005 postanejo enakopravni davčni zavezanci z drugimi gospodarskimi družbami v Sloveniji. Obdavčitev svetovalnih storitev tujih družb Če tuja družba v Sloveniji nima registriranega sedeža družbe in tudi ne sedeža uprave podjetja, vendar v Sloveniji opravlja obdavčljivo dejavnost, se šteje za stalno poslovno enoto v Sloveniji. Te pa so obdavčene po dohodkih, ki jih ustvarijo le v Sloveniji. Pomembna novost pri opredelitvi stalnih poslovnih enot so storitve tujih svetovalcev. Če bo družba najela svetovalno družbo iz tujine za kakšno storitev, bo tuja družba morala oddati napoved za davek od dohodkov pravnih oseb, če bo za slovensko podjetje opravljala storitev za isti ali povezan objekt več kot 90 dni v katerem koli obdobju zaporednih dvanajst mesecev. Poslovanje med povezanimi osebami in transferne cene Zakon uveljavlja novo določitev glede povezanosti oseb. Ta definicija naj bi bila natančnejša in seveda lažje določljiva, saj se veže na najmanj 25-odstotno lastništvo oz. razpolaganje z najmanj 25-odstotnim deležem glasovalnih pravic. Vendar se to ni najbolj posrečilo, saj zakon ob opredelitvi povezanih oseb navaja neposredno ali posredno lastništvo, pri tem pa ne ponudi opredelitve posrednega lastništva. Priznavanje prihodkov in odhodkov med povezanimi osebami je po splošni opredelitvi ostalo enako: prihodki najmanj (odhodki največ) do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (primerljive tržne cene). Vendar je zakon evropsko usmerjen, zato zajema tudi metode, od katerih mora biti ena uporabljena za določitev transferne cene. Primerljiva tržna cena se določi z eno od naslednjih metod ali s kakršno koli njihovo kombinacijo:
Zakonodajalec je zaznal nepotrebno dvojno obdavčenje, ki ga je dosedanji zakon dopuščal pri poslovanju pravnih oseb, in je dovolil izjemo od gornjega pravila: Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov za posle med zavezancema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se davčna osnova ne povečuje oziroma zmanjša, če je zmanjšanje oziroma povečanje davčne osnove pri enem zavezancu enako povečanju oziroma zmanjšanju davčne osnove pri drugem zavezancu glede na določen posel med njima in takšno ugotavljanje prihodkov in odhodkov ne povzroči znižanja celotnega davčnega učinka. Obresti med povezanimi osebami Obresti med povezanimi osebami se priznavajo najmanj (največ) do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, ki jo bo določil minister za finance pred začetkom davčnega obdobja. Torej lahko pričakujemo, da bomo 31. 12. 2004 izvedeli za obrestno mero, po kateri se bomo v naslednjem letu ravnali pri (ne)priznavanju obresti kot davčnega odhodka. Nepriznani odhodki Pri določitvi davčno nepriznanih odhodkov je novi zakon povzel rešitve zdaj veljavnega Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih in hkrati davčno nepriznane odhodke razširil še na nepriznavanje odhodkov, nastalih pri: 1. oblikovanju rezervacij (razen tistih, ki jih oblikujejo banke in zavarovalnice po specialnih zakonih) in 2. prevrednotovalnih odhodkih, razen tistih, ki so nastali zaradi spremembe valutnega tečaja. Navedeni odhodki se ne priznavajo med davčno priznanimi odhodki, hkrati pa zakon posledično izvzema tudi prihodke ob odpravi rezervacij oz. upošteva odhodke ob prodaji prevrednotenih sredstev. Zakon torej odpravlja dvojno obdavčitev zaradi nepriznavanja vnaprej oblikovanih stroškov. Pogojno in delno priznani odhodki V višini 50 odstotkov vrednosti so priznani stroški reprezentance in stroški nadzornega odbora. Odpis terjatev je priznan kot odhodek le, če:
Obresti za posojila, prejeta od delničarja oz. družbenika (ali če ta jamči za dano posojilo), ki ima več kot 25-odstotno lastništvo, so davčno priznani le, če višina danega posojila presega štirikratnik zneska deleža posojilodajalca. V prehodnih določbah zakona je navedeno, da se s 1. 1. 2005 to razmerje določa kot osemkratnik ter se postopoma znižuje do osmega leta po uporabi zakona, ko začne veljati v zakonu določeno razmerje. Določba se nanaša na posojila, nastala po dnevu začetka uporabe tega zakona. Amortizacija Pomembna novost zakona je pri določitvi amortizacije kot davčno nepriznan odhodek, če je rezident od povezane osebe nerezidenta prejel rabljeno sredstvo, ne glede na to, ali je bilo sredstvo že dokončno amortizirano ali ne. Pri prejemu rabljenega sredstva od nerezidenta nepovezane osebe mora davčni zavezanec za priznavanje amortizacije kot davčno priznanega odhodka sam dokazovati, da sredstvo v tujini še ni bilo dokončno amortizirano. Plače predsednikov, prokuristov ipd. Sprememba zakona, ki morda to tudi ni, ker le zakonsko ureja že zdaj znano prakso, je določilo, da so plače in drugi prejemki poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili v višini, določeni z zakonom oz. pogodbami. Sprememba lastništva in pokrivanje davčne izgube Izguba je presežek odhodkov nad prihodki. Izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače. Če se v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremeni za več kot 25 odstotkov glede na njihovo vrednost ali število na začetku davčnega obdobja ali na koncu preteklega davčnega obdobja, se davčna izguba ne pokriva več in ni več predmet zmanjševanja davčne osnove. Obdavčitev v primeru prenosa dejavnosti, zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je zapisano celotno poglavje, ki ureja režim prenosa davčnih posledic v primeru združitev, delitve, prenosa sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic, z dopolnitvami. Temeljno izhodišče zakona sledi določilom direktive, da navedene transakcije ne smejo povzročati obdavčitve. To pomeni, da morebitni kapitalski dobički, ki nastajajo v teh procesih, niso obdavčeni. Seveda pa zakon za vsak posamezen proces določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da do obdavčitve ne pride. To poglavje zakona torej sledi zahtevam evropske direktive, zato se zakon od 30. do 48. člena ZDDPO uporablja že od 1. 5. 2004. Končno zakon legalno rešuje problematiko združevanja podjetij ter ohranjanja investicijskih olajšav iz preteklih treh let. Zakon namreč jasno določa: če pride do združitve, pripojitve, delitve … podjetij, se to ne šteje za dogodek, ki bi zahteval povišanje davčne osnove na račun v preteklih treh letih uveljavljenih investicijskih olajšav. Davčne olajšave Da bi zakonodajalec dosegel v začetku zastavljen cilj po višjih dohodkih iz obdavčitve pravnih oseb, je bilo nujno treba znižati olajšave. Tako bodo po 1. 1. 2006 (za leto 2005 še velja prehodno obdobje: 20-odstotna splošna in 20-odstotna posebna davčna olajšava) na voljo: 1. Olajšave za investiranje: a) v višini 10 odstotkov investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji; b) v višini 10 odstotkov investiranega zneska v opremo za raziskave in razvoj, ki jo na predlog Agencije na področju raziskovalne dejavnosti in Agencije na področju tehnološkega razvoja (ti sta ustanovljeni po zakonu, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost) določi minister, pristojen za znanost, ob soglasju ministra, pristojnega za finance; c) ob neizkoriščenosti teh odstotkov (ker ni bilo davčne osnove) je dana možnost prenosa olajšav v naslednje petletno obdobje. 2. Olajšave za zaposlovanje: Pri olajšavah se je dodatno pojavila nova: a) zaposlitev doktorja znanosti, ki pred tem ni bil zaposlen v gospodarstvu: olajšava za 12 mesecev v višini 30 odstotkov plače. 3. Olajšava za donacije: Po novem donacije ne bodo več odhodek, temveč so »degradirane« v olajšavo: a) donacije, dane nepridobitnim organizacijam, največ v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka; b) izplačila političnim organizacijam in sindikatom, največ v višini trikratne povprečne mesečne plače na zaposlenega pri zavezancu. Davčna stopnja Splošna Davek se plačuje po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove. Posebna 0-odstotna: · investicijski skladi, · pokojninski skladi, · zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek po stopnji 0 odstotkov od davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta pokojninski načrt. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA – ODBITEK TUJEGA DAVKA Če bo družba plačala od določenega dohodka v tujini tudi davek, se ta dohodek ne izvzema iz obdavčitev v Sloveniji, marveč se v tujini plačan davek upošteva kot akontacija, in sicer v znesku, ki je nižji od:
OBDAVČITEV DOHDOKOV Z VIROM V SLOVENIJI – DAVČNI ODTEGLJAJ Nova kategorija, ki jo zakon uveljavlja, je obdavčitev dohodkov pri izplačilu. Zakon določa, da se od posameznih dohodkov plača davek po odbitku po stopnji 25 odstotkov. Tega davka NI treba obračunati, kadar so izplačani:
Da ta izplačila ne zapadejo pod obdavčitev z davkom po odbitku v Sloveniji, morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji:
|
|
