Posel iz ljubezni do belih strmin

Damjan Klampfer: »80 odstotkov prodaje naših izdelkov izvedemo preko mednarodnih zastopnikov, ki so prisotni v 26 državah na vseh kontinentih z izjemo Afrike.«

Vse se je začelo iz ljubezni do smučanja, začne Damjan Klampfer, ki skrbi, da inovacije iz štajerskih Hoč dosežejo smučarske navdušence vse od Oaklanda na Novi Zelandiji do Sao Paula v Braziliji. »Ker smo vsi v družini strastni smučarji, smo se zanimali za možnost specifične priprave na prihajajočo smučarsko sezono. Obiskali smo kar nekaj fitnes centrov v Mariboru, vendar so nam lahko ponudili le slabše alternative: tekalne steze, kolesa, dvigovanje uteži, razne aerobne in anaerobne vadbe. Iz ugotovitve, da na trgu ni naprave, ki bi omogočala izvajanje enakih gibov in obremenjevanje istih mišic kot pri smučanju, se je rodila ideja o izdelavi lastne naprave.«

Slovenska inovacija

»Prvi prototip smo začeli razvijati leta 2001. Razvoj je trajal približno eno leto. Pri razvoju smo sodelovali s Fakulteto za šport, kjer smo izvajali primerjalne teste obremenitve telesa pri smučanju na snegu in smučanju na naši napravi. Ugotovili smo, da se pri zavojih v obeh primerih aktivirajo iste mišične strukture, od tod tudi logično ime PRO SKI simulator. Pri razvoju naprave nam je bil v strokovno podporo tudi Vanja Matijevec, višji trener alpskega smučanja in v 80-letih tudi trener japonske smučarske reprezentance, ter nekaj drugih učiteljev smučanja. Prve modele smo plasirali na različna testna mesta - v smučarskih klubih so lahko smučarji preizkušali in trenirali na napravi, mi pa smo lahko ugotavljali morebitne napake in nefunkcionalnosti simulatorja in jih uspešno odpravili,« razloži razvojno fazo Damjan Klampfer in ponosno doda, da so njihovi izdelki v celoti izdelani v Sloveniji. Poiskali so ustrezne in cenovno dostopne domače podizvajalce, ki so imeli razumevanje za revolucionarni športni rekvizit.

Osvajanje tujega trga

»Naš prvi izdelek Basic model je prišel na tržišče leta 2002.« Izdelek so na trg pospremili z intenzivno promocijo in neposrednimi kontakti s smučarskimi šolami, trenerji, fizioterapevti, vrhunskimi smučarji in športnimi centri doma in v tujini. V Italiji, Avstriji in na Nizozemskem so se takoj odzvali in pograbili PRO SKI, postopoma so sledili drugi evropski trgi, šele nato je korist naprave uvidela tudi slovenska smučarska srenja. »Na žalost je tako, da pri nas vedno sledimo trendom iz tujine. Najprej se moraš uveljaviti drugje, da te sprejmejo doma,« se z rahlim razočaranjem spominja prvih neuspelih ponudb na domačem trgu, ki sicer predstavlja komaj 5-odstotni tržni delež, 95 odstotkov pa predstavlja mednarodna prodaja.