Pomen plačilne sposobnosti, likvidnosti in denarnega toka

Zakaj moramo razumeti računovodske izkaze?

Podjetniki, direktorji, finančniki in komercialisti pri svojem delu pogosto potrebujete podatke o lastnem poslovanju, prav tako tudi podatke o poslovanju poslovnih partnerjev. Razberete jih lahko iz različnih poročil, med katerimi so glavni računovodski izkazi, ki so namenjeni zunanjim in notranjim uporabnikom. Ključni sestavini statističnih računovodskih izkazov, ki sta objavljena v javni bazi, sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, vendar v zadnjem času pridobivata velik pomen plačilna sposobnost in ustrezen denarni tok, ki ju ugotovimo in izračunamo s pomočjo izkaza denarnih tokov.

Da lahko ugotovimo, kako poslujemo, moramo imeti izdelane poslovne načrte, spremljati njihovo medletno realizacijo in izdelane računovodske izkaze. Pri branju računovodskih izkazov se mnogokrat sprašujemo o vsebini in vrednosti opazovanih kategorij. Zavedati se moramo, da je umetnost računovodstva med drugim tudi v sposobnosti računovodje, da v okviru pravil in etike stroke prikaže podjetje v želeni luči. Dostikrat se postavlja vprašanje: »Ali bomo uspeli?« Bralci računovodskih izkazov se mnogokrat sprašujejo, kaj jim računovodski izkazi prikazujejo in kaj bi želeli razkriti o podjetju, zato jih moramo razumeti.

Namen računovodskih izkazov je dajati informacije o finančnem položaju, uspešnosti in spremembah finančnega položaja podjetja, ki so koristne za širok krog uporabnikov pri njihovem odločanju. Poslovodstvo je dolžno stalno bdeti nad poslovanjem podjetja ter redno in sproti ugotavljati ustrezno plačilno sposobnost podjetja z vso svojo profesionalno in poslovno finančno strokovnostjo, kar pomeni, da mora redno spremljati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in predvsem izkaz denarnih tokov. Pomembno je, da so v računovodskih izkazih prikazana vsa resnična stanja in prav tako zajeti vsi poslovni dogodki, zato jim je potrebno dodati pojasnila in dodatne razpredelnice ter druge informacije - predvsem s stališča razkritij glede tveganj in negotovosti, ki vplivajo na podjetje, ter o sredstvih in obveznostih, ki niso izkazane v bilanci stanja (npr. podatki o izdanih menicah za zavarovanje plačil, o vpisanih hipotekah na premoženje, o prevzetih jamstvih na podlagi garancij ali kakšnih drugih instrumentih za zavarovanje plačil ipd.).