Pomen hladnega klica

Veliko let sem preživel v trženju (marketingu), ki je veljalo za edino zveličavno področje posla, tako rekoč prapočelo posla, uvrščeno nekje med ogenj, vodo, zemljo in tako naprej. Vse drugo ni bilo pomembno. Še posebej ne prodaja.

Spomnite se slavnih podjetij, ki jih več ni, na primer v avtomobilski panogi: De Lorean, Bugatti, NSU, Panhard, Packard in tako naprej. So bile to dobre znamke? Seveda. De Lorean se je zapisal v zgodovino s filmi Nazaj v prihodnost. Bugatti je še pred drugo svetovno vojno delal zelo dobre športne avtomobile. Vsak zase je bil legenda, nedosegljive sanje generacij naših dedov. Zakaj jim ni uspelo? Ker jih niso dovolj prodali. Morda zveni poenostavljeno, vendar je tako: grobar podjetij je premajhna prodaja, seveda pri nespremenjenih drugih stvareh, kot so kakovost, stroški in podobno. 

Tudi sloviti Rolls Royce ni bil kar tako, saj je veljal za najzanesljivejše, najboljše in najbolj aristokratsko vozilo na svetu, vendar jim prodaja ni šla, zato jih je prevzel stremuški perfekcionist, ki razume prodajo (in trženje). Po drugi strani se lahko spomnite tudi primerov, ko vsa veriga trgovskih poslovalnic po državi prodaja ceneno blago sumljive kakovosti, vendar lepo uspeva, ker znajo dobro prodati in ker znajo najti kupca za različno blago. 

 

Naj zaključim z znano mislijo: ni slabih in dobrih podjetij, so samo podjetja z boljšo ali slabšo prodajo.