Pogodbene stranke, ki pri sklepanju pogodbe izročajo aro, pogosto ne poznajo pomena are in so »začudene« nad nekaterimi posledicami, ki jih ara (ne) prinaša.
V zvezi z aro je treba poznati predvsem naslednja pravila, ki jih določa Obligacijski Zakonik:
1. Ara in sklenitev pogodbe
Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni med strankami dogovorjeno kaj drugega.
V takem primeru se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
2. Ara in odstopnina
Dajatev are pomeni možnost odstopa od pogodbe samo, če je to izrecno dogovorjeno. Ara sama po sebi ne pomeni odstopne pravice, temveč mora biti tovrstna funkcija are izrecno in nedvoumno dogovorjena. Če je dogovorjeno, da ara pomeni odstopno pravico, to pomeni, da če od pogodbe odstopi tisti, ki je aro izročil, le-to ob odstopu od pogodbe pusti nasprotni pogodbeni stranki. Če pa od pogodbe odstopi tisti, ki je aro prejel, mora vrniti dvojni znesek le-te.
V primeru, da ara, ki je bila dana nima izrecno dogovorjene funkcije odstopnine, ima neizpolnitev pogodbe naslednje posledice:
a) Če za neizpolnitev odgovarja stranka, ki je aro dala, ima druga stranka možnost, da:
- zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi zamude, pri čemer mora aro v odškodnino všteti ali pa jo vrniti,
- odstopi od pogodbe zaradi kršitve oz. neizpolnitve in aro v celoti obdrži – ara ima v tem primeru učinek pogodbene kazni.
b) Če za neizpolnitev pogodbe odgovarja stranka, ki je aro prejela, lahko nasprotne stranka zahteva:
- izpolnitev pogodbe in povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi zamude, odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev are in povrnitev nastale škode zaradi zamude;
- odstopi od pogodbe in zahteva vračilo dvojne are.
Ara ima v zadnjih dveh primerih učinek pogodbene kazni.
Ara torej ne omogoča avtomatično pravice do odstopa od pogodbe, pač pa samo v primerih, ko je to med pogodbenima strankama tako izrecno dogovorjeno.
PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001, 32/2004)
