Položaj invalidskih podjetij pri javnih naročilih

Invalidska podjetja se prav tako kot ostala podjetja prijavljajo na razpise javnih naročil. Ali je položaj invalidskih podjetij, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, drugačen kot položaj ostalih podjetij?  

Veljavna zakonodaja za invalidska podjetja določa olajšave na različnih področjih – tako imajo invalidska podjetja določeno prednost tudi v postopkih oddaje javnih naročil.  

V postopku oddaje javnega naročila morajo namreč naročniki praviloma ravnati v skladu s pravili odprtega postopka – to pomeni, da lahko v postopku kot ponudniki sodelujejo vsi, ki imajo interes predložiti svojo ponudbo. V določenih primerih pa Zakon o javnih naročilih dovoljuje, da se postopek izvede tudi pod drugačnimi pogoji, npr. po postopku s pogajanji – to pa pomeni, da lahko naročnik sam izbere ponudnike, s katerimi se nato pogaja o izvedbi predmeta javnega naročila.  

Tako Zakon o javnih naročilih določa, da lahko naročnik odda javno naročilo po postopku s pogajanji in brez predhodne objave tudi v primeru, če ima ponudnik status invalidskega podjetja.   

V tem primeru morata biti izpolnjena dva pogoja:
- vrednost javnega naročila ne sme presegati vrednosti, nad katero je potrebno javni razpis objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti;
- ponudnik mora zagotoviti, da bodo javno naročilo pretežno izvajale invalidne osebe, ki so pri njem zaposlene.  

Naročnik mora v primeru, če bo namesto odprtega postopka izvedel postopek s pogajanji z invalidskim podjetjem, preveriti:
- da ponujena pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču,

- kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.  

Seveda pa mora invalidsko podjetje izpolnjevati tudi splošne pogoje za priznanje sposobnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, ki jih bodisi predpisuje zakon ali pa določi naročnik (npr. določena izobrazbena struktura zaposlenih, razpolaganje z zadostnimi prostorskimi kapacitetami..). 

PRAVNI VIR:
Zakon o javnih naročilih (UL RS 36/2004)