Pokojnine obrtnikov in podjetnikov

Kaj je skupno obrtnikom in podjetnikom, ki smo svojo dejavnost začeli leta 1970, 1985 ali leta 2000? Vsi smo imeli idejo in dovolj poguma, da smo se podali na samostojno pot. In po vsej verjetnosti smo to tudi načrtovali. Povezuje pa nas tudi to, da bomo svojo poklicno pot nekoč končali in uživali sadove svojega dela.
 

Vprašanje, ki se pojavlja, je, iz katerih virov bomo črpali sredstva, ko ne bomo več zaposleni. Zakaj lahko samo prvi (tisti, ki je začel leta 1970) med zgoraj omenjenimi računa  na lastne prihranke in na pokojnino iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa čeprav bo nižja od pričakovane? Ker bosta njegovo pokojnino preko prispevkov financirala druga dva. Torej se sredstva v pokojninski blagajni ne plemenitijo, temveč gredo »iz rok v usta«. Vprašanje je, kdo bo polnil blagajno čez 20 ali 30 let? Očitno je, da si bomo morali vsi, ne samo obrtniki in podjetniki, sami zagotoviti sredstva za jesen življenja. Pričakovati je, da bomo lahko z državnimi pokojninami pokrili občutno manj kot 50 odstotkov mesečnih stroškov. In na tem mestu postane položaj še zanimivejši. Ali kot podjetni posamezniki vemo, koliko časa bomo živeli, predvsem pa koliko sredstev bomo potrebovali v letih upokojitve? Kolikšna je verjetnost, da ne bo šlo vse po načrtih, čeprav sta bili predčasna upokojitev ali pa upokojitev brez finančnih težav dodatna razloga, da smo se podali na samostojno pot?