Pohištveni sejmi

Lesarstvo je tako v evropskem kot tudi svetovnem merilu pomembna gospodarska panoga. Pod lesarstvo poleg proizvodnje pohištva, ki pomeni približno polovico panoge, spadajo tudi drugi izdelki, ki se uporabljajo predvsem v gradbeništvu, zelo pomembna je tudi lesna embalaža. Samo v Evropski uniji v tej panogi deluje 186.000 podjetij, ki zaposlujejo tri milijone delavcev. Velika konkurenca proizvajalcev s Kitajske in velika vrednost evra neugodno vplivata na evropsko lesarsko industrijo, kar nima samo ekonomskih posledic, ampak tudi socialni in okoljski pomen. 

Lesarstvo je ena izmed tradicionalnih proizvodnih in izvoznih panog slovenske industrije. Organizirani začetki predelave in obdelave lesa segajo v preteklo stoletje, pravi industrijski razmah pa je panoga doživela po drugi svetovni vojni. V Evropi so predvsem mala ali srednje velika lesarska podjetja. Podobno preoblikovanje se je zgodilo tudi pri nas, kjer je iz nekdanjih velikih podjetij zraslo veliko malih. Leta 1980 je bila večina kazalnikov poslovanja vsaj na ravni kazalnikov slovenskega gospodarstva, nekateri pa so bili celo boljši od gospodarskega povprečja. Še leta 1990 je lesna industrija zaposlovala blizu 35.000 delavcev v okrog 70 podjetjih. Leta 2006 je v domačem lesarstvu bilo samo še 20.000 zaposlenih v tisoč podjetjih.