Pogostost in trajanje obveznega počitka voznikov

Določbe o obveznem počitku voznikov morajo upoštevati vozniki naslednjih vozil:

- vozil, ki morajo biti opremljena s tahografom,

- vozil, s katerimi se opravlja prevoz potnikov, razen v linijskem mestnem prometu in linijskem prometu, kjer linija ni daljša od 50 km.

 

Najpomembnejše določbe o obveznem počitku voznikov:

 

1. Voznik mora imeti po 4,5 urah (4 ure in 30 minut) vožnje 45-minutni odmor. Ta odmor se lahko nadomesti z najmanj tremi 15-minutnimi odmori v istem časovnem razdobju (4 ure in 30 minut vožnje).

 

2. Med temi odmori voznik ne sme opravljati drugih del. Za druga dela ne štejejo:

- čas čakanja,

- čas, ko voznik ne vozi, čas pa prebije v vozilu, ki se vozi na vlaku, trajektu,…

 

3. Voznik mora imeti v 24-ih urah najmanj 11 neprekinjenih ur dnevnega počitka. Ta počitek se lahko skrajša, a največ trikrat na teden, na najmanj 9 ur počitka. Vedno pa mora potem v naslednjem tednu voznik imet dnevni počitek, ki je podaljšan za tisto število ur, kot je bil prej skrajšan (če torej enkrat voznik počiva le 10 ur, mora v naslednjem tednu enkrat počivati 12 ur). Dnevni počitek lahko voznik prebije tudi v vozilu, če to stoji in ima ležišče.

 

- za voznika 20.000 SIT,

- za pravno osebo najmanj 500.000 SIT,

- za odgovorno osebo pravne osebe najmanj 120.000 SIT,

- za samostojnega podjetnika posameznika najmanj 500.000 SIT.

 

Od 27.7.2002.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (UL RS 67/2002)

Zakon o varnosti cestnega prometa (UL RS 30/98, 61/2000, 21/2002)