Pogojevanje dopustnosti pravnega sredstva s plačilom sodne takse

Odločba o ugotovitvi neskladja z Ustavo tretjega odstavka 497. člena Zakona o pravdnem postopku in razveljavitvi 105. a člena Zakona o pravdnem postopku je pomembna za vlagatelje pritožb v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih. 

Zakon o pravdnem postopku je v tretjem odstavku 497. člena za nekatere postopke pogojeval dopustnost pravnega sredstva s plačilom sodne takse, med drugim tudi v postopkih pritožbe za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih. 

Navedena določba je bila s spremembami in dopolnitvami zakona v letu 2003 prenesena v 105. a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). 

Ustavno sodišče ugotavlja, da je smisel pritožbe v tem, da se pritožniku zagotovi, da pritožbeno sodišče vsebinsko presodi utemeljenost pritožbenih navedb. Določbe zakona, ki pritožbenemu sodišču omogočajo, da pritožbo zavrže, ne da bi jo vsebinsko presojalo, je poseg v ustavno pravico do pritožbe. 

 

Iz zgoraj navedenega razloga, je ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost takšnega posega v pravico posameznika. 

Pravice posameznika je mogoče omejiti le, če je zakonodajalec pri predpisovanju omejitve zasledoval ustavno dopusten cilj. 

Ustavno sodišče je pri ugotavljanju, ali je zakonodajalec pri tem, ko je v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih predpisal plačilo sodne takse kot predpostavko za vsebinsko obravnavanje pritožbe, prišlo do naslednjih ugotovitev:

1. Iz gradiva, ki je na voljo iz postopka sprejemanja ZPP (Poročevalec DZ št. 18/93, 1/94, 11/94), ni razvidno, kakšen cilj je zasledovala določba tretjega odstavka 497. člena ZPP, ki je prvič predpisala plačilo sodne takse kot pogoj za vsebinsko obravnavanje pritožbe v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih.
2. V gradivu iz postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev ZPP (poročevalec DZ št. 84/2003), s katerim je bila vsebina prej veljavne določbe tretjega odstavka 497. člena ZPP prenesena v 105. a člen ZPP-1, pa je navedeno, da se z uvajanjem plačila sodne takse kot procesne predpostavke v pravni red poskuša vnesti red in disciplino ter hkrati razbremenjuje sodišče administriranja v zvezi z opominjanjem in izterjevanjem sodnih taks. 

Ustavno sodišče ugotavlja, da se obrazložitev ne nanaša na konkreten primer pravnega sredstva v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih. Iz gradiva pa je mogoče razbrati celo, da je bilo pravilo o plačilu sodne takse predvideno samo za vloge, s katerimi se začenja postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za pravna sredstva. Vlada je namreč menila, da bi predpisovanje sodne takse kot procesne predpostavke pri pravnih sredstvih, ki so praviloma vezane na prekluzivne roke, lahko oviralo ustavno pravico do pravnega sredstva. 

Ustavno sodišče je tako iz gradiva razbralo, da zakonodajalec sploh ni imel namena predpisati plačila sodne takse kot procesne predpostavke za napoved pritožbe v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih. 

Ustavno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov odločilo:
1. Določba tretjega odstavka 497. člena ZPP je bila v neskladju z ustavo. Ker določba ne velja več, ima ugotovitev ustavnega sodišča učinek razveljavitve.
2. Določba 105. a člena ZPP-1 je razveljavljena v delu, ki določa, da je potrebno vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih, priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavane odločbe. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

Od 10.10.2005. 

PRAVNI VIR:
Odločba o ugotovitvi neskladja z Ustavo tretjega odstavka 497. člena Zakona o pravdnem postopku in razveljavitvi 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (UL RS /2005)
Zakon o pravdnem postopku (UL RS 36/2004)
Ustava Republike Slovenije (UL RS 33/91, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004)