Pogodbena kazen

Eno izmed orodij, ki se lahko uporablja kot odlično merilo za (poslovno) zanesljivost, je tudi uporaba pogodbene kazni v poslovni praksi. Znano je, da se ta precej manj uporablja v državah, ki slovijo kot poslovno urejene, denimo v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem ali na Japonskem. Po drugi strani pa pravniki in odvetniki v Grčiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in v drugih balkanskih državah v različne storitvene pogodbe redno umeščajo klavzulo o pogodbeni kazni, kar ne preseneča, upoštevajoč »specifične« poslovne navade v teh državah. Žal v to neslavno skupino držav vedno bolj spada tudi Slovenija.

Pogodbena kazen ima psihološki in pravni učinek: psihološki se kaže v tem, da dolžnika opozori, da se mora držati v pogodbi dogovorjenih obveznosti, ker ga drugače lahko doletijo neprijetne finančne sankcije, pravni pa v tem, da upniku omogoča, da od dolžnika iztoži odškodnino zaradi tega, ker dogovorjenega posla ni opravil ali ker je pri takem poslu zamudil. V Sloveniji je žal ogromno primerov, ko se podjetniki ne držijo sprejetih obveznosti iz tega ali onega razloga. Pogodbena kazen omogoča, da se jih »prisili«, da svoje obveznosti vzamejo resneje.

Pogodbeno kazen urejata dva predpisa, in sicer Obligacijski zakonik (OZ), pa tudi Posebne gradbene uzance (PGU), ki se uporabljajo pri gradbenem pravu, in to le tedaj, če se za njihovo uporabo dogovorita obe pogodbeni stranki. Za potrebe tega prispevka se bom osredotočil na pogodbeno kazen, kot jo ureja Obligacijski zakonik, saj je ta predpis najbolj merodajen za poslovna razmerja med podjetniki.