Pogled v državno malho

Podjetniki bodo leto 2009 poskušali čim prej pozabiti, vsaj tisti, ki so uspeli preživeti in jih tegobe niso spravile na rob preživetja. Kreditni krč, izpad naročil in plačilna nedisciplina so samo nekatere najbolj pereče težave minulega leta. Vzporedno je tudi država poskrbela za nekaj cvetk, recimo za vavčerje, ki so pošli, takoj ko je bil objavljen razpis, pa za tvegani kapital, ki ga je obljubila, nato pa obljubo požrla in še kaj. O tem, kaj na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo za letos, smo se pogovarjali z državno sekretarko Darjo Radić. 

Prav gotovo je bilo za večino malih in srednjih podjetij težko. Vemo, da so glavne težave te krize, ki so se izrazile v veliki nelikvidnosti in plačilni nedisciplini, zagotovo bolj vplivale na mala in srednja podjetja kakor na velika. Informacije podjetij največ govorijo o težavah z nelikvidnostjo, ki je povezana z zamiki plačil in zmanjšanim povpraševanjem na trgu. Smo pa ta problem za del podjetij dokaj uspešno reševali z razdeljevanjem garancij za bančne kredite. Ta ukrep, ki ga je izvajal Slovenski podjetniški sklad, je bil med podjetji ocenjen kot najboljši in najbolj učinkovit. Podjetja so lahko pridobila do 1,5 milijona evrov poroštev za razvojne aktivnosti in do 200 tisoč evrov za obratna sredstva.  

 

Program ukrepov smo spremenili v delu, ki se nanaša na zagotavljanje finančnih spodbud v obliki lastniškega financiranja. Jeseni smo pripravili program finančnega inženiringa do leta 2013, ki bistveno spreminja instrumente za financiranje malih in srednjih podjetij s strani države. Ključna sprememba je v tem, da prehajamo s klasičnega subvencioniranja, to je podeljevanja nepovratnih sredstev, v dolžniške in lastniške instrumente. Gremo na nove instrumente, s katerimi bomo zagotavljali ugodne kredite, garancije, subvencije obrestne mere in lastniški oziroma tvegani kapital. Razlog za spremembe je predvsem ta, da je analiza finančne vrzeli za financiranje malih in srednjih podjetij že v letu 2008 pokazala, da v sistemu finančnih spodbud manjkajo dolžniški in lastniški viri financiranja. Zdaj zapolnjujemo to vrzel. Po drugi strani pa tudi izkušnje s subvencijami kažejo, da te niso najbolj učinkovite.