Pogled iz azijskega kota

Lucija Perko iz Vipave je industrijski dizajn študirala v Firencah. Prve resne izkušnje po diplomi je nabrala v pohištvenem velikanu Ikea, nato pa je svoj interes usmerila v razvoj lokalnih regionalnih obrti in povezavo tradicionalnih znanj s sodobnim oblikovanjem. Za Italijane pravi, da so zaljubljeni v svoje oblikovanje, ki je že kar narodnozavestnega pomena. Pred dobrimi tremi leti se je zaposlila kot predavateljica v podružnici Italijanske akademije za dizajn (Accademia Italiana Design Institute) v Bangkoku na Tajskem. 

Kako bi ocenili slovensko oblikovanje? Kje je v primerjavi s svetom?
Majhni in ekstremni, taki smo pogosto Slovenci, v industrijskem oblikovanju pa se to dostikrat potrdi. Majhnost nas z vseh strani tepe predvsem zaradi ozkega pogleda in našega najljubšega športa – zavisti. Kar se tiče posameznikov, tako oblikovalcev kot podjetij, smo lahko ponosni na marsikateri dosežek, ki pa ga marsikdaj prej vidijo na tujem. O tem pričajo številne mednarodne nagrade in priznanja, ki jih Slovenci redno prejemajo na tujem. Prepoznavnost Slovenije je nikakršna čisto po nepotrebnem. Še dobro, da smo Slovenci ekspanzivni, marsikomu je doma pretesno, povsod se klatimo in smo sami sebi tako še najboljša promocija.