Podjetništvo v hribih

Gore so ena pomembnejših sestavin identitete in turistične prepoznavnosti Slovenije, po drugi strani pa so tudi naše naravno bogastvo, gospodarski in življenjski prostor. Zato bi o hribovitem svetu danes vedno bolj morali razmišljati tudi kot “prizorišču” za delo in poslovne priložnosti.  

 

Žal annaliza števila podjetij oziroma podjetnikov posameznikov po občinah pokaže, da gorske občine, kot so Mežica, Jezersko, Jesenice, Črna na Koroškem, Preddvor in Gorenja vas v podjetniški intenzivnosti zaostajajo za ravninskimi okolji.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Prav zato nekatera alpska območja z načrtnim razvojnim delom, inovativnimi prijemi, aktiviranjem, povezovanjem in usposabljanjem domačega prebivalstva, uporabo sodobnih informacijskih tehnologij ter uspešnim kombiniranjem razvojnih sredstev dosegajo solidne rezultate. Zgledujemo se lahko po številnih tujih, avstrijskih, irskih in skandinavskih modelih, dobro prakso pa najdemo tudi doma.  

 

Pri tem prizadevanjih nedvomno izstopata območje Mežiške doline s programi razvoja podeželja, dela na domu in razvoja človeških virov, ki jih vodi razvojna agencija A.L.P. Peca, in Škofjeloško hribovje s programom razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in lastno blagovno znamko “Dedek Jaka in babica Jerca”. Uspešen zgled povezovanja turizma, kmetijstva in varovanja narave je tudi Logarska dolina, kjer so domačini, povečini lastniki zemljišč, kmetij in turističnih zmogljivosti ustanovil razvojno podjetje Logarska dolina, d.o.o.. Podobne pobude so v zadnjih desetih letih nastale tudi na drugih območjih slovenskega gorskega sveta (Bohinj, Dovje-Mojstrana, Posočje ...), predvsem na temelju programov CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi), ki jih spodbuja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na celotnem območju Slovenije. 

Kot dokazujejo prvi uspešni primeri, je mogoče podjetniške priložnosti oziroma sploh možnosti za gospodarski ravzoj najti v treh smereh, pri čemer se turizem pojavlja kot osrednji razvojni motiv.
 

Gorske kmetije ne moremo primerjati s klasično ravninsko kmetijo. Osnovna kmetijska proizvodnja je tu omejena in velik del prihodkov daje gozd. Naprednejše gorske kmetije danes vse bolj iščejo priložnosti v raznovrstnosti oziroma kombiniranju različnih dopolnilnih dejavnosti (predelava lesa in uvajanje lesne biomase, turistična kmetija, storitve z gozdarsko mehanizacijo, kamp, peka kruha in peciva ...), ekološki pridelavi, uvajanju predelave surovin (lesa, mleka, mesa, žita, sadja .....) v kakovostnejše in s tem dražje izdelke ter v medsebojnem interesnem in poslovnem povezovanju.  

Ugotavljamo pa, da je velika ovira novim prijemom na gorskih kmetijah prepozno prenašanje lastništva kmetije na mlade generacije oziroma celo uvajanje predelave mleka in mesa na kmetijo.   

2. Podjetniške priložnosti v turizmu, obrti, storitvah, delu na daljavo  

Struktura podjetniških dejavnosti v gorsko-hribovskem svetu je enostavna. Med podjetniki prevladujejo samostojni podjetniki in mikro podjetja, ki večinoma opravljajo trgovsko-poslovne dejavnosti ali pa obrtne storitve, ki jih potrebuje širše lokalno okolje (gradbeni profili, prevozniki, gostinstvo, frizer, trgovina ...).  

Delež samostojnih podjetnikov in pestrost dejavnosti sta večja v turističnih občinah, kot so Bled, Bovec, Kranjska gora in Bohinj, kar kaže na pozitiven povezavo med turizmom in podjetništvom. V turističnih gorskih območjih zasledimo več majhnih zasebnih turističnih agencij, čistilne servise, oddajanje sob in hotelirstvo, športne agencije, videoteke, kino, žičničarstvo, kozmetične studie, lokalne TV, nepremičninske agencije, specializirane trgovske zastopnike za gorske in turistične artikle.  V zadnjih letih je opaziti nove programe, ki spodbujajo delo na domu, še zlasti rokodelstvo. Izdelki domače obrti so pomemben del kulturnega izročila gorskih območij in sestavni del turistične ponudbe gorskih območij, zahtevajo pa podporo pri oblikovanju celostne podobe in trženju, če naj prinašajo zadostno dodano vrednost proizvajalcu.  

To pomeni, da lahko nove podjetniške priložnosti v gorah iščemo v inovativnih dejavnostih, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem bi bilo dobro, da bi gorska območja izkoristila prednosti novih tehnologij in s pozitivnim odnosom ali morda celo skupnimi središči za delo na daljavo omogočila prebivalcem, še zlasti pa mladim generacijam in strokovnjakom, da se po študiju vrnejo in delovno mesto ustvarijo doma na podeželju.  

3. Podjetništvo in javne službe v gorskem prostoru 

Eden izmed glavnih pogojev za ohranjanje aktivne poseljenosti gorskih območij so javne storitve, ki bodo primerljive s tistimi v dolini. Predvidevamo, da se bodo težnje po opuščanju klasičnih oblik dejavnosti javnih služb, kot so zdravstvene storitve, pošta, bencinski servisi, banka, krajevni uradi, vzdrževanje javne infrastrukture, knjižnice ... v naslednjih letih povečevale, zato bo treba iskati nove rešitve, predvsem v partnerstvu med javno in zasebno podjetniško pobudo. Delavci, ki danes opravljajo javne službe, bodo morali biti pripravljeni, da v prihodnje s koncesijo in na podjetniških temeljih prevzamejo opravljanje te ali še katere druge povezane dejavnosti.  

Pojavljale pa se bodo tudi potrebe po nosilcih novih javnih služb v gorskem svetu, kot so upravljavci naravnih in krajinskih parkov, muzejev in kulturne dediščine, planšarij, počitniških, izobraževalnih objektov ter drugih objektov na podeželju (na primer objekti mejnih prehodov po vstopu v Evropsko unijo), vzdrževalci sprehajalnih poti, vaških vodovodov, upravljavci in vlagatelji v manjše sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in podobno. Pri vsem tem bodo zelo pomembni prehodna podpora nacionalnih programov, učenje podjetniških in računalniških veščin ter razumevanje lokalne skupnosti.  

Kje najti finančne spodbude za razvoj gorskih območij 

Tako Slovenija kakor tudi EU ne poznata posebnih programov in spodbud, usmerjenih zgolj v gorska območja, temveč je za njihov trajnostni in tudi podjetniški razvoj treba povezovati in uporabiti različne sektorske spodbude: naravovarstvene, okoljske, podjetniške, turistične, kmetijske, kulturne, zaposlitvene. Pri tem nekatere politike, še zlasti kmetijska, območjem s težjimi razmerami pridelave priznavajo višje deleže sofinanciranja oziroma imajo zanje razvite posebne ukrepe (denimo sofinanciranje ročne košnje). Nekatera hribovsko-gorska območja imajo zaradi specifičnih razvojnih težav z zakonom določene posebne spodbude (na primer Posočje, Zasavje), nekatere lokalne skupnosti pa podpirajo dejavnosti, ki so jim v posebnem interesu (obnova kozolcev, izobraževanje kmetov ...). Prebivalcem gorskih območij zato priporočamo, da uporabljajo storitve in informacije najbližjih lokalnih podjetniških centrov (za njihov seznam glej www. pcmg.si, glej tudi rubriko Regionalni razvoj in podjetništvo v Podjetniku), kjer poznajo pomoč, ki je za posamezne razvojne interese na voljo, ali pa posameznike vključijo v katerega od svojih že obstoječih razvojnih projektov. 

Za zaključek naštevamo še zamisli, ki bodo še okrepile gospodarsko uspešnost gorskih območij in izkoristile njihove specifične priložnosti: 

- spodbujanje povezovanja med ponudniki (blagovne znamke) in med sektorji (uprave parkov, kmetijske zadruge, LTO-ji, razvojne agencije) v zaokroženih gorskih območjih,
- uvajanje ekološke pridelave,
- nove oblike interesnega organiziranja, na primer povezovanje kmetov pri trgovanju in predelavi lesa,
- krepitev podjetniških programov, povezanih z naravno in kulturno dediščino,
- usposabljanje prebivalstva gorskih območij za uporabo informacijskih tehnologij,
- spodbujanje uporabnih raziskav na temo gorskega sveta in krepitev središč znanja in tehnologije v gorskih območjih,
- naložbe v varstva gorskega okolja in ohranjanje vodnih virov,
- pripravo skupnih razvojnih programov za gorske verige (na primer Karavanke, Julijske Alpe)
- pripravo zakonodaje, ki bo prijazna do gorskih območij,- oblikovanje posebnih interdisciplinarnih spodbud države za gorska območja.

 

---

Nekaj koristnih naslovov  

 

Sofinanciranje podjetniških, turističnih, IT-programov in svetovanja http://www.pcmg.si/
http://www2.gov.si/mg/mgslo.nsf
http://mid.gov.si/ 

Programi prestrukturiranja kmetijstva, naložbe v kmetijska gospodarstva in razvoj podeželja
http://www.sigov.si/rdf-sklad/razpisi.html

http://www.sigov.si/mkgp/slo/razpisi_v.htm 

Kulturna in naravna dediščina ter okolje
http://www.sigov.si/mop/
http://www.gov.si/ukd/index_slo.html 

Zaposlovanje
http://www.sigov.si/mddsz/razpisi/predstavitev.htm
http://www.ess.gov.si/  Programi EU
 http://www.gov.si/arr/index.htmlhttp://evropa.gov.si/publikacije/evrobilten/evrobilten-17-04/

http://www.evropska-unija.si/