Podjetništvo prinaša spremembe

Med tem, ko smo vrsto let veselo kupovali avtomobile in nove hiše ter stanovanja, preprodajali podjetja, čedalje dosledneje obračunavali zdravstvene in druge storitve javnega sektorja, plačevali šolnine, vse bolj vneto trgovali na borzah in v slovenski prostor prek prodaje podjetij tujim investitorjem dobili tudi nemalo svežega denarja, večali osebno in javno potrošnjo in se zadolževali ter tako z rastjo bruto družbenega proizvoda leta in leta hitro prehitevali indeks rasti industrijske proizvodnje, se pravzaprav nismo spraševali, od kod nam sploh vse to.

 

Radi smo verjeli, da res proizvajamo več. Govorili smo o visokih stopnjah dodane vrednosti, ki jih s seboj prinašajo vse bolj izobraženi delavci in storitve, ki bodo nadomestili vse manj dobičkonosno obstoječo industrijo. Nismo hoteli videti, da niso delavci tisti, ki se dražijo, temveč okolje, v katerem delajo. Denar se je vrtel vse hitreje. A nove avtoceste, pet univerz, šolske reforme, reforma javne uprave, tehnološki parki, evropska sredstva za razvoj, sredstva za razvoj kmetijstva in visoki dobički (tudi na borzah) leta 2007 niso spremenili strukture naše izvozne ponudbe. Vse je ostalo bolj ali manj enako, le dražje! Še vedno smo ostali odvisni od proizvodnje in prodaje v Muri, Gorenju, Avtoelektriki, Elanu, Hidrii, Fructalu … In bolj ranljivi kot kdaj prej.