Podjetniško življenje na cesti

Dinamično delovno okolje, službeno prevozno sredstvo, delo na terenu, vsak dan v drugem kraju, vedno v stiku z ljudmi … - skratka, prava poslastica za pisarnomrzneže in ljubitelje drugačnosti. - Vas mika? Ja?! 

Bi bili pripravljeni prevoziti kilometre in kilometre na teden, shajati včasih tudi s prometnimi, ozkimi in slabimi cestami? Če imate le željo po redni zaposlitvi, službi in mesečnem zaslužku, potem to ne bo prava odločitev za vas. Potrebni sta ljubezen do ljudi in uživanje v vožnji ali vsaj ne strah in muka za volanom. Kot pravi Jožica Jež, podjetnica, ki s svojo potujočo trgovino poživlja življenje na Krasu in v delu Vipavske doline, ima delo na »cesti« svoje prednosti in slabosti. Vsekakor pa vas mora veseliti, saj lahko postane že zaradi same vožnje tudi muka. Čeprav tehnično za sam posel zadostuje že vozniško dovoljenje kategorije B (če vozite kombi), dejansko potrebujete močan občutek za ljudi in željo po delu z njimi.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V zadnjem času se po slovenskem podeželju pojavlja vse več tako imenovanih potujočih trgovin, ki oskrbujejo ljudi z ribami, zmrznjeno hrano, s kruhom, sladoledi … Te prodajalne prinašajo neke vrste novo družbeno življenje v manjša mesta in vasi. Hkrati pa predstavljajo izredno poslovno priložnost za manjše trgovce in proizvajalce, ki ne morejo enakovredno tekmovati z velikimi trgovskimi in živilskimi sistemi, ki obvladujejo trg v Sloveniji. 

V skladu z Zakonom o trgovini se za potujočo prodajalno šteje »prodaja v prirejenem vozilu, ki omogoča trgovanje z blagom na drobno iz v ta namen prirejenega vozila. S potujočo prodajalno pa se lahko prodajajo živila in neživilski izdelki, če so izpolnjeni minimalni tehnični in sanitarno-tehnični pogoji, ki veljajo za prodajalne v zgradbah, in če so izpolnjeni drugi predpisi o varovanju okolja, urejanju naselij in življenja ter zdravja ljudi.«  

Ali so priložnosti? 

Za vse, ki ste dokaj fleksibilni, iznajdljivi, praktični, ki se ne bojite ceste in stikov z ljudmi, je priložnosti dovolj. Seveda pa morate imeti najprej prevozno sredstvo, ki je primerno preurejeno. Vozila lahko spremenite v nenavadne, a praktične delavnice, skladišča, različne trgovine, razstavne prostore, ambulante, frizerske in kozmetične salone …  

Pri tem je dobro vedeti, da predelava ne sega le v notranjost vozila, marveč lahko predelate tudi dostop v vozilo ter po želji izkoristite streho in druge dele vozila. Predelava vozila, pojasnjuje Rihard Sakelšek iz podjetja Sortimo Slovenija, lahko traja od nekaj ur pa do enega meseca, odvisno od zahtev naročnika in od dejavnosti, ki ji bo vozilo namenjeno. Za trgovino traja predelava do enega tedna, za ribarnico pa lahko tudi do enega meseca. Cena predelava kombija ali kamiona pa se za trgovine, ribarnice ipd. giblje okrog šestih ali sedmih milijonov tolarjev.  

Negativne strani posla 

Negativne strani posla so morda dolge ure vožnje, prometni stres, skrb za tovor, ki ga prevažate, točke na vozniškem dovoljenju.  

Predelava vozila 

Kot pravi Rihard Sakelšek, je kakovostna in profesionalna oprema za vozila, ki delujejo v storitveni dejavnosti in ki so nenehno na terenu, najpomembnejša, saj se v teh vozilih prevaža marsikaj, kar lahko postane smrtno nevarno za samega voznika in vse udeležence v prometu. Zato je pomembno, da oprema ustreza zahtevam in predpisom o varnosti na cesti. Že ob nakupu vozila, ki ga nameravate predelati, se lahko obrnete na prodajalca vozila in ga povprašate o ceni morebitne predelave.  

Problem se pojavi, nadaljuje Sakelšek, ker večina predelavo vozila zaupa naključnemu mojstru, ki prevozno sredstvo po domače predela. Pri tem imajo le navidezen prihranek pri ceni, hkrati pa lahko postanejo vozila potujoče tragedije. Zato Sakelšek opozarja na previdnost. 

Soglasje za opravljanje dejavnosti 

Za opravljanje dejavnosti potujoče trgovine potrebujete soglasje posamezne občine, če opravljate prodajo na javnih površinah, ki so v občinski lasti; če pa dobite dovoljenje od lastnika zemljišča, ne potrebujete soglasja občine. »Luknje so tudi v zakonu, saj občina ne more prepovedati poslovanja, če lastnik zemljišča v zasebni lasti podpiše soglasje in dovoli, da se potujoča trgovina ustavi na njegovi zemlji,« pojasnjuje Tomaž Blatnik, lastnik pekarne Blatnik. »Sicer pa so glede soglasij,« pravi Jože Dragman iz družinskega podjetja Hapy Day, »občine vsaka po svoje organizirane, vsaka ima svoja merila in svoj sistem točk, na podlagi katerega izračuna letno takso oziroma ceno za poslovanje. Cene se gibljejo od nič do več sto tisoč tolarjev.« 

Dobro je, da imate vse urejeno, saj so inšpektorji kot policisti na cesti - človek nikoli ne ve, kje so in kdaj ga bodo ustavili, pravi Jože Dragman. Če tržni inšpektor ugotovi, da niste registrirani za opravljanje dejavnosti, da nimate soglasja lokalne skupnosti, če poslujete na občinski zemlji, vam z odločbo prepove nadaljnje opravljanje dejavnosti in vas predlaga v postopek sodniku za prekrške po zakonu o trgovini. »Mi smo enkrat plačali 600.000 tolarjev kazni, ker nismo imeli vsega urejenega,« pravi Jože Dragman. 

Zaslužki 

Zaslužek je odvisen od prodajnega blaga, ponudbe, izbrane poti, lokacije, prevoznega sredstva (velikosti in urejenosti).Pomemben zaslužek, ki ga je mogoče tu vredno omeniti, pa je tudi »psihološka nagrada, svoboda«, to pa je živeti svobodno, potovati, spoznavati ljudi.  

Skrivnosti za uspeh 

Kot pravijo naši sogovorniki, ki svoj posel uspešno vodijo, predstavljajo največje bogastvo ali največji problem - ljudje. Človek, ki se odloči za tako delo, mora imeti dober občutek za  komunikacijo, delo z ljudmi, točnost, poštenost, zanesljivost. »Ljudje so zlasti po vaseh zelo prijazni, pa tudi ne preveč zahtevni in so veseli vsake majhne pozornosti,« pravi Jožica Jež, ki jo predstavljamo posebej.  

Ali lahko naše potujoče prodajalne že prodajajo tudi v drugih državah Evropske unije?  

Na ministrstvu za gospodarstvo RS smo dobili naslednji odgovor: »Z vstopom Slovenije v EU glede opravljanja dejavnosti s potujočo trgovino ni nobenih sprememb. Vsi pogoji, ki veljajo za državljane RS, veljajo tudi za vse ostale državljane EU. Glede opravljanja trgovinske dejavnosti v drugih državah članicah pa je treba poznati zakonodajo posamezne članice, zato vam konkretno ne moremo odgovoriti na vprašanje, kako lahko naš trgovec opravlja prodajo s potujočo prodajalno.« 

Pozanimati se je torej treba v vsaki državi posebej. 

Nelojalna konkurenca?! 

»V posameznih delih Slovenije je vedno bolj razširjena prodaja kruha s potujočo prodajalno. Drugi trgovci in proizvajalci s teh območij se pritožujejo nad takšnim načinom prodaje, saj naj bi taka prodaja predstavljala nelojalno konkurenco. Na podlagi prijav so tržni inšpektorji opravili več pregledov in ugotovili, da so podjetja, ki opravljajo tako prodajo, za to ustrezno registrirana in da so od lokalne skupnosti pridobila soglasje za prodajo zunaj prodajaln. Hkrati so tudi ugotovili, da so vsa vozila – potujoče prodajalne – opremljena tako, kot to predpisuje pravilnik, da imajo osebe, ki neposredno prodajajo blago, predpisano izobrazbo, da so cene označene in da se računi za kupljeno blago redno izdajajo.«  (Odgovor so nam poslali iz tržnega inšpektorata.)

Če vas tema zanima si preberite še naslednje članke: