Podjetniki v kulturi

Od založništva v Sloveniji dobro živi pet ali šest največjih založb, bodisi zaradi izrazito komercialnega bodisi odličnega učbeniškega programa. »Drugi životarijo ali se borijo in čakajo čudežno besedilo z vsaj 10.000 kupci,« pravi Rudi Zaman, ustanovitelj in direktor založbe Didakta iz Radovljice.

 

Didakta, prva zasebna založba v Sloveniji, je v slabega četrt stoletja, kolikor obstaja, preživela dobre in slabe čase. Zaman je z razvojem svoje založbe, gledano scela, lahko zadovoljen. Ob ustanovitvi je postala 17. založba v Sloveniji, zdaj se po velikosti prihodkov giblje nekako med 10. in 15. mestom.

 

Zaman, tudi predsednik združenja založnikov, deli založnike na dve skupini. »Prave« založbe so, pravi, podjetja s toliko denarja, da lahko na slovenskem knjižnem sejmu postavijo svoj razstavni prostor; takih je nekaj čez sto. Če jim prišteje še klasične dobavitelje knjig, jih je okrog tristo. Tekma za ne prav številne kupce je trda in neizprosna.

 

 

Začel je tako rekoč iz nič. Lep čas je sam opravljal funkcijo direktorja, urednika, tržnika, raznašalca, čistilca. Najprej je zaposlil urednika, zatem še druge profile, ki pritičejo resni založniški hiši. Zdaj Didakta zaposluje blizu dvajset ljudi.

Poslovna pot založbe ni bila premočrtna. Pred slabimi desetimi leti so želeli zajahati v tujini opaženi trend naraščajoče prodaje vrhunskih fotomonografij in izdali štiri odlične knjige. Recenzenti so jih hvalili, prodajno pa so bile polom. Prihajali so računi, knjige pa so v glavnem obtičale v skladišču. Krizo so rešili šele s prisilno poravnavo. No, zdaj je poslovanje že dolgo stanovitno.

 

Založbe čaka nov izziv, e-založništvo, vendar se ga Zaman ne boji. Zidane knjigarne, meni, pri nas še nekaj časa ne bodo ogrožene. »Slovenci so staromodni, knjigo hočejo pred nakupom prelistati in otipati. V ZDA e-knjiga dosega od 12 do 15 odstotkov bralne populacije, v Sloveniji pa ni dosegla niti enega odstotka. A ne bo ostalo tako. Današnji osnovnošolci so se tako rekoč rodili z računalnikom. Že danes prelistavajo leksikone v elektronski obliki,« pravi. Ko bo prišel čas, predvideva, se bodo založbe prilagodile in preoblikovale.

 

Bolj kakor z grožnjo e-založništva se Didakta spopada s posledicami gospodarske krize. »Ljudje so začeli lani črtati knjige s svojih nakupov, še zlasti dražje,« pravi. To je občutila večina založb. Očitno so celo najbolj strastni in zvesti bralci knjig začeli razmišljati o neprijetni možnosti izgube zaposlitve in s tem rednih dohodkov. Prav kriza je po Zamanovih besedah tudi razlog, da je Didakta ob 1,3 milijona evrov prihodkov lani zabeležila minimalno izgubo. Pokrili so jo iz dobička preteklih let.