Podjetniki nas bodo rešili!

Z Jeanom-Pierrom Lehmannom sem se prvič pogovarjal pred kakšnimi 15 leti, ko je razlagal, da mora biti Jugoslavija pozorna na uspešne nove države, kot je na primer Južna Koreja. Aja, Južna Koreja, smo takrat skomignili ob takšnih opozorilih. To je bilo ravno v času, ko je Zastava začela svoje neslavno osvajanje Amerike z yugom, Južna Koreja pa je praktično hkrati poslala tja svoje hyundaje. Ostalo je zgodovina. Dejansko pa je to bil trenutek, ko se je napovedovala gospodarska globalizacija.

Zato je bila globalizacija tudi izhodišče za tokratni pogovor. Danes je Jean-Pierre Lehmann predavatelj mednarodne politične ekonomije na ugledni šoli IMD v Lozani v Švici in hkrati podjetnik, kot sam pravi - pobudnik Evianske skupine, ki zagovarja odprto svetovno gospodarstvo, ki pa naj bi bilo tudi pravičnejše.

Gospod Lehmann, velja vtis, da globalizacija koristi predvsem nekaterim velikim podjetjem in da gre za izkoriščanje cenejše delovne sile v nerazvitih državah?

Za mene je globalizacija dragocen okvir za svetovno poslovanje. V bistvu smo v zadnjem desetletju uveljavili svetovno tržno gospodarstvo, ki pa je še razmeroma krhko. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati, da bi ga ohranili in razvili, kajti brez tega gospodarsko delovanje ne bi bilo tako uspešno.

Še posebej je ta okvir pomemben za podjetnike. Globalizacija ponuja fantastične priložnosti prav za podjetnike, in mislim, da bo 21. stoletje zaznamoval razcvet podjetništva po vsem svetu. Sodelujem z manjšim softverskim podjetjem iz Bangladeša, ki izdeluje animacije. Zaposluje 20 ljudi, trge pa ima v ZDA, Švici in drugod. Popolnoma jasno jim je, da jim je to uspelo samo zato, ker vladajo razmere, v katerih načelno ni ovir za trgovanje. Res je pa, da bomo morali vsi skupaj najti ravnotežje med poslom in skrbjo za splošni družbeni razvoj.

Je to vloga socialnega podjetništva?

Izogibam se temu izrazu kot nekakšnemu posebnem pojavu. Podjetništvo nasploh bo moralo najti odgovore za vse “probleme”, ki jih danes ugotavljamo po svetu, od demografskih izzivov, do okolja in drugega.

Ali to velja tudi za Evropo?

Da, vsekakor. Tudi mi imamo svoje težave. Protestna gibanja, rastoči problemi kriminala, droge in apatija. Zdi se, da je to danost, toda to ni res. Po drugi svetovni vojni je imel svet veliko težav, pa smo si zastavili svetle cilje in si dali smisel življenju. To lahko naredimo tudi danes. Zakaj ne bi ekonomsko recesijo, krizo kapitalizma in vse, kar sem naštel že prej, vzeli kot izziv. Zakaj ne bi bilo 21. stoletje nekaj fantastičnega. Imamo nove tehnologije, politične spremembe gredo v pozitivni smeri, imamo globalizacijo. Toda zdaj pozitivne stvari težko pridejo na površje. Podjetniki morajo najti rešitve za vse te probleme. Podjetniki nas bodo rešili.

Pa vendar, kaj pa negativni vidiki globalizacije ...

Mislim, da gre za težave prilagajanja. V razvitih državah vam s politiko cenene delovne sile ne bo uspelo. Z različnimi zaščitami razvite države problem samo odlašajo za, recimo, pet let. Tudi pri kmetijstvu moramo to sprejeti. Evropska unija mora tudi nehati z izvozno podporo za kmetijske izdelke in se odpreti. Zakaj imamo mi prost dostop za svoje industrijske izdelke na brazilski trg, na primer, brazilski rejci piščancev pa ne morejo ponuditi cenejšega piščančjega mesa na evropskem trgu? Kmetijske subvencije se bodo morale preusmeriti v zaščito okolja in varstvo kulturne krajine. Tako kot država financira muzeje ali obrambo bo financirala ohranjanje kulturne krajine.

Ali ni nerealno pričakovanje, da bomo lahko imeli v razvitejših delih sveta samo delovna mesta, ki zahtevajo veliko znanja?

Se strinjam. Dvajset odstotkov ljudi je najbrž sploh nesposobnih, da bi jih zaposlili na zelo zahtevnih delovnih mestih. Prav to bo eden največjih problemov Zahoda. Za te ljudi bo pač morala skrbeti družba.

Opomba:
Z Jeanom-Pierrom Lehmannom smo se pogovarjali v začetku oktobra ob srečanju managerskih šol Vzhodne Evrope (CEEMAN) na IEDC, Blejski šoli managementa