Podjetniki leta drugič

V prejšnji številki smo napovedali 20. podelitev priznanja podjetnik leta, ki jo pripravljamo v oktobru, in osvežili spomin na prvih deset podjetnikov leta. Tokrat se sprehodimo še skozi seznam preostalih devet prejemnikov priznanja.

 

Leta 2001 smo priznanje podelili Filipu Remškarju, ustanovitelju podjetja Smart Com. Podjetje je tako kot mnoga z začetka devetdesetih let začelo s trgovino, točneje s prodajo telekomunikacijske opreme, a se je zelo hitro usmerilo v inženirinške storitve na področju omrežij in postalo najpomembnejši izvajalec kompleksnih projektov inženiringa. Smart Com je bil že v času prejema priznanja srednje veliko podjetje, izstopalo je po ekonomski učinkovitosti in vlogi znanja. Remškar je pozneje svoje poslanstvo prenesel tudi v okolje, začel vlagati v mlada, inovativna podjetja in zanje zgradil prvi zasebni tehnološki park pri nas.

 

Če pogledate seznam podjetnikov leta v zadnjem desetletju, boste ugotovili, da je večina uspela z zahtevnimi tehnološkimi izdelki. Pri podeljevanju priznanja se sicer nikdar nismo osredotočali samo na tehnološke podjetnike, vendar je očitno prav tehnološka odličnost tista, ki omogoča osvajanje svetovnih tržnih niš. Na tem seznamu izstopa Aleš Kristančič, kmet in vinar iz Goriških Brd. A samo na prvi pogled, saj je klasično vinarsko dejavnost oplemenitil ne samo z izjemno spretnim trženjem, ampak tudi s pionirskimi tehnološkimi rešitvami. Ugledna svetovna vinarska revija Decanter je Kristančiča v istem letu, kot je prejel naše priznanje, označila za »vzhajajočo zvezdo svetovnega vinarstva«.

 

O Ivu Boscarolu danes poročajo vsi mediji, mi pa smo njegov izjemen potencial prepoznali že leta 2003. Podjetnik leta je postal »zaradi svojih dosežkov, napovedi nadaljnjega razvoja in pomena za slovensko podjetništvo«, kot smo dobesedno zapisali. Že takrat je dosegel veliko: z motornimi zmaji in ultralahkimi letali je prodrl prav v svetovni vrh, zaradi njegovih novosti pri izdelavi letal se je prilagajala svetovna zakonodaja na tem področju. Seveda je od takrat podjetje samo še napredovalo, zgradilo velik proizvodni objekt s sončno elektrarno, dobilo priznanja ameriške Nase za najboljša letala v svoji kategoriji, izdelalo električno letalo in tako naprej.

 

Leta 2004 smo podelili priznanje še enemu velikanu slovenskega podjetništva, ki ga je javnost začela slaviti šele v letih za tem. Igor Akrapovič je v manj kot enem desetletju postal ne le dobavitelj, ampak razvojni partner najuglednejših svetovnih proizvajalcev športnih oziroma tekmovalnih motociklov. Blagovna znamka Akrapovič predstavlja dejansko svetovno špico izpušnih sistemov za motocikle. Podjetje je imelo takrat 170 zaposlenih, danes število že presega 400, Akrapovič pa si je utrl pot tudi v avtomobilsko industrijo.

 

Med podjetniki leti ima neko posebno mesto dr. Aleš Štrancar, gonilna sila biotehnološkega podjetja BIA Separations. V podjetju so razvili nove polimerne materiale za zelo zahtevno čiščenje biofarmacevtskih učinkovin. Dolgo so bili, morda so še vedno, edini ponudnik te tehnologije na svetu s kar nekaj patenti v Evropi in Ameriki. Žal (ali na srečo) so biotehnološka in farmacevtska podjetja podvržena dolgim razvojnim ciklusom in dolgoletnim testiranjem, preden izdelki pridejo na trg. Tako je tudi BIA Separations vsa ta leta čakala na začetek množične prodaje. V tem času so začeli graditi nov poslovni in proizvodni objekt v Ajdovščini, kjer naj bi po novem izdelovali svoje izdelke.

 

Ko smo izbirali podjetnika leta 2006, Miloš Urbanija in njegova Ultra še nista bila tako na udaru medijev in predmet raznih političnih afer. V njem smo prepoznali podjetnika z velikim mednarodnim potencialom, ki se je iz domačega Zasavja z lastnim znanjem brez predsodkov podal na svetovni trg in na njem tudi nizal uspehe.

 

Leto zatem smo končno dobili prvo podjetnico leta. Priznanje je pripadlo Nataši Ratej, ki jo je v podjetništvo pravzaprav pahnila kruta usoda. Po izgubi moža je pogumno prevzela vodenje gradbenega podjetja Rima. Do tedaj vodilno podjetje za suhomontažno gradnjo je začela preusmerjati v gradnjo pametnih, energetsko varčnih montažnih hiš ter celih montažnih naselij in mobilnih objektov. Poleg njenih pristopov in rezultatov se je komisiji zdela pomembna tudi njena zgodba o zagotovitvi kontinuitete v družinskem podjetništvu.    

 

Kdo bi si mislil, da smo Slovenci deležni toliko pozornosti vesoljske agencije Nasa. Prej smo omenili, da je podelila priznanje Ivu Boscarolu oziroma njegovemu Pipistrelu, s svojo izjemno tehnično navdahnjenostjo pa jo navdušujeta tudi Andrej Orožen in Jure Knez, podjetnika leta 2008. Mlada podjetnika v svojem Dewesoftu razvijata zapletene instrumente, s katerimi nadzorujejo vesoljska plovila in merijo lastnosti oziroma zmogljivosti avtomobilov po vsem svetu. Čeprav majhno podjetje je v svoji tržni niši prav v vrhu svetovnih ponudnikov. Nas sta prepričala z ambiciozno zastavljeno podjetniško strategijo, s katero sta izjemnemu inženirskemu znanju dala povsem novo dimenzijo.

 

Že smo pri zadnjem podjetniku leta. To je bil dr. Uroš Merc, še eden iz garde mladih strokovnjakov z izjemnim podjetniškim nabojem. Kot nekdanji mladi raziskovalec je prevzel vodenje oddelka za proizvodnjo fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne v nekdanjem Bluesu, po propadu tega podjetja je oddelek odkupil in z Bisolom začel eno najbolj obetavnih podjetniških zgodb v Sloveniji zadnjih let. Merc gradi Bisol kot mednarodno korporacijo: izdeluje module, gradi sončne elektrarne, izvaža, odpira podjetja v tujini … Podjetje ima približno 30 milijonov evrov letnih prihodkov in se odlikuje tudi z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega.

 

Včasih naletimo na trditve, da gredo podjetniki leta hitro v stečaj; že če samo pogledate ta seznam (in tistega v prejšnjem Podjetniku), boste videli, da to ni res in da je večina podjetnikov leta danes še veliko bolj uspešna kot takrat, ko smo jim podelili priznanje. Kdo se jim bo pridružil letos? To bomo izvedeli 13. oktobra na javni prireditvi v Ljubljani.