Podjetniki kot poligloti

Namen poslovne angleščine je predvsem večja učinkovitost na delovnem mestu. Podjetništvo vključuje tekmovalnost in tudi to se odraža pri metodologiji tega specifičnega jezikovnega pouka. Kot poudarjata strokovnjaka za poslovno angleščino Mark Ellis in Christine Johnson, podjetnik potrebuje tuj jezik predvsem za sodelovanje na sestankih in v razpravah, ki so objektivnejša in v katerih bo manj izražal osebna čustva in stališča. Poslovna srečanja so pogosto kratka, ker se vsem mudi, v teh okoliščinah pa se je treba vesti na mednarodno sprejemljiv način z ljudmi različnih kultur. Takšna srečanja so neredko zelo formalna z ustaljenimi obredi, pri katerih uporabljajo uveljavljene fraze za pozdravljanje in predstavljanje.

Poslovneži imajo značilen jezikovni slog, ki je hkrati vljuden, kratek in neposreden. Poslovna komunikacija mora biti čim jasnejša in čim manj dovzetna za nesporazume.
Besedišče poslovne angleščine je torej povezano s tipičnimi poslovnimi opravili: vodenjem sestanka, predstavitvami, pisanjem poročil, opisi gibanj, sprememb, postopkov in strategij. Poslovna angleščina strokovno ni strogo opredeljena kategorija in je včasih prav težko postaviti ločnico med tečajem splošne in poslovne angleščine.

Tečajih se ponavadi osredotočijo na življenjske poslovne dejavnosti, ki jih v učilnici simulirajo. V devetdesetih letih se je razvil trend poslovne angleščine, ki temelji na praktičnem delu. Dandanes obstaja veliko programov za učenje poslovne angleščine na več stopnjah. Samo v Angliji imajo več kot sto šol za to področje in izdali so več kot 150 učbeniških naslovov. Tudi v Sloveniji se iz leta v leto širi ponudba poslovnih jezikovnih tečajev.

Evropske ravni jezikovnega znanja

Pri odločitvi, kakšno raven znanja je smotrno pridobiti in kaj je z njo možno doseči, nam lahko pomagajo priporočila Sveta Evrope, ki je devet let posvetil razvoju jezikovne politike zaščiti manjšinskih jezikov na eni strani ter promociji učenja jezikov držav članic na drugi. Sad teh prizadevanj je model za opis jezikovnih sposobnosti, ki temelji na načelu, da mora jezikovni pouk učencem ponuditi sredstva za osebno komunikacijo. Ta model vključuje pet ravni jezikovnega znanja. Po priporočilih Sveta Evrope je ALTE (Association of Language Testers in Europe), združenje evropskih univerz, ki se ukvarjajo s testiranjem, izdelalo sistematizacijo jezikovnega znanja na več ravneh.

1. raven
Prva osnovna raven obsega poznavanje jezika za komunikacijo v vsakdanjih položajih. Posameznik razume in lahko sporoča preprosta sporočila.

2. raven
Druga, nižja srednja raven vključuje učinkovito obvladanje jezika v vsakdanjih položajih. Posameznik sodeluje v pogovorih o znanih temah ter v izmenjavi preprostih konkretnih podatkov. Lahko nakupuje, naroča jedi v restavraciji, po telefonu rezervira hotelsko sobo, zdravniku razloži manjši problem ali piše krajša sporočila. To znanje zadostuje za razumevanje prebranih besedil na jedilnih listih, nalepkah na izdelkih ali raznih navodil. Na delovnem mestu ta raven jezikovnega znanja omogoča prebiranje standardnih pisem ali poročil o znanih zadevah.

3. raven
Jezikovno znanje tretje višje srednje ravni že omogoča rabo jezika v širši pahljači položajev in ta posameznik že lahko sodeluje v razpravi o praktičnih zadevah. Sposoben bo izraziti nezadovoljstvo s storitvami ali izdelkom ali kot turist prositi za zahtevnejša pojasnila. Na delovnem mestu bo lahko omejeno sodeloval pri sestankih in bo lahko opravljal lažja pogajanja. Udeleži se lahko seminarjev, kjer bo morebiti imel manjše težave z razumevanjem, medtem ko bo na delovnem mestu razumel vso rutinsko korespondenco. Usposobljen bo za branje zahtevnejših teoretičnih prispevkov ob pomoči slovarja.

4. raven
Obvladanje četrte višje ravni pomeni, da je posameznik usposobljen za komunikacijo v široki pahljači položajev in da mu nobena vsakdanja situacija ne bo delala preglavic. Lahko aktivno uživa v tuji kulturi, tekoče piše osebna in poslovna pisma in tekoče bere časopise, čeprav bo morda še imel težave z zahtevnejšimi temami ali razumevanjem humorja. Nemoteno bo poslušal radio ali televizijo v tujem jeziku in se učinkovito udeležil seminarjev in razprav.

5. raven
Jezikovno znanje pete visoke ravni pomeni odlično obvladanje tujega jezika, v katerem posameznik že brez težav podaja zahtevne argumente in učinkovito zagovarja svoja stališča na najvišji ravni.

Izpiti in spričevala

Če želite uradno listino o doseženem znanju tujih jezikov, se lahko prijavite k izpitom Državnega izpitnega centra (ti izpiti so primerljivi z drugimi mednarodnimi izpiti, če so ti v skladu s priporočili sveta Evrope) ali h kateremu izmed mednarodno veljavnih izpitov tujih ustanov, ki so pri nas na voljo.

Izpite iz poslovne angleščine BEC (Business English Certificate), ki jih izvaja Univerza Cambridge, je možno opraviti tudi v Sloveniji. Imajo tri stopnje: BEC Preliminary na drugi ravni znanja po priporočilih Sveta Evrope, BEC Vantage na tretji in BEC Higher na četrti. Prenovljene izpite iz poslovne angleščine po evropskih merilih so uvedli marca 2002 in jih pri nas izvaja Britanski svet. Na njih preverjajo vse štiri jezikovne spretnosti: bralno, slušno, pisno in govorno. Teme so na vseh stopnjah podobne, razlika je le v obsegu znanja.

Izpiti BEC pokrivajo več področij: osebno predstavitev in predstavitev podjetja, vsakdanja pisarniška opravila in komuniciranje, sprejemanje in predajo sporočil, potrditev sestankov, spremembe dogovorov, razumevanje in podajanje navodil, pisanje in razumevanje poročil, stike s strankami, sestanke, potovanja, telefoniranje varnost pri delu, nabavo prodajo, strukturo podjetij, poslovne rezultate in širše poslovne teme.

Slovenske jezikovne šole izvajajo tudi priprave in omogočajo pridobitev potrdil o znanju nemškega jezika. S Spričevalom nemščina za poklic (Zertifikat Deutsch für den Beruf) dokazujete znanje na tretji ravni po evropskih merilih, medtem ko je Mednarodni izpit iz poslovne nemščine na četrti ravni po svetu priznan kot dokazilo o znanju poslovne in gospodarstvene nemščine.

Jezikoslovci ne postanemo čez noč

Za izpite se lahko ob ustrezni literaturi pripravite sami, če v zadostni meri obvladate tuj jezik, ali poiščete ustrezen tečaj. V Sloveniji je veliko jezikovnih šol in kar nekaj jih ponuja tudi tečaje poslovne angleščine, nemščine in drugih jezikov. Preden se odločite za določen tečaj, morate ugotoviti raven svojega jezikovnega znanja. Najbolje bo, če se udeležite testiranja, ki ga šole ponavadi opravijo brezplačno pred vpisom v tečaje. V vsakem primeru se pred vpisom pozanimajte o podrobnostih šole, učitelja in programa, po katerem se boste učili.

Učenje jezika je garanje, ki zahteva veliko časa in prizadevanj, zato ne nasedajte vabljivim reklamam o morebitnih hitrih in trenutnih uspehih. Odvisno od želja in prostega časa lahko izbirate med ekstenzivnimi tečaji dveh ali treh ur tedensko v daljšem obdobju ali intenzivnimi z več urami pouka v strnjenih modulih ali ob koncu tedna. Veliko je možnosti za pripravo specifičnih tečajev za posamezne panoge ali podjetja. Tu so še individualne ure, tečaji na daljavo, konverzacija po telefonu, tečaji v tujini, možnost samoizobraževanja v centrih za samostojno učenje in internetno izpopolnjevanje.

V intenzivnih tečajih se učenju tujega jezika posvetimo strnjeno in s polno paro ter se v kratkem času veliko naučimo, če pa znanja ne nadgrajujemo in ne utrjujemo, se utegne zgoditi, da bomo naučeno hitro pozabili. V sodobnih jezikovnih tečajih je poudarek na komunikaciji in prav učilnica je prostor, v katerem se sproščeno pogovarjamo v tujem jeziku in simuliramo vsakdanje situacije. Učitelji programe popestrijo z dodatnim gradivom, časopisnimi članki, strokovnimi besedili in podobno.

Vsako jezikovno izpopolnjevanje zahteva veliko dodatnega individualnega dela, kar na srednji in višji stopnji vključuje redno branje v tujem jeziku ter poslušanje radijskih in televizijskih oddaj. Internet je zakladnica različnih jezikovnih vaj in materialov, vendar se začetnik v tej obilici zlahka izgubi, zato je dobro posvetovati se z učiteljem. Enako storite pred nakupom video ali avdio tečajev za samostojno učenje, kajti posvet s strokovnjakom vam bo zagotovo olajšal izbiro. Če ste se že odločili za učenje tujega jezika, vložite nekaj denarja v obsežne in kakovostne dvojezične slovarje, na nadaljevalni stopnji pa vam bodo prav prišli tudi enojezični.
Če poslovno angleščino že dobro obvladate, premislite o izbiri drugega tujega jezika. V Zahodni Evropi se poslovni svet že mrzlično učijo kitajščine in ruščine. Gre za velike trge, ki jih bo lažje osvojiti, če poznamo jezik in navade tamkajšnjih prebivalcev.

Evropa in jeziki
Triinpetdeset odstotkov anketiranih Evropejcev v okviru raziskave Eurobarometer pravi, da govori vsaj en evropski jezik poleg maternega, 26 odstotkov pa celo dva. Najbolj razširjeni tuji jezik je angleščina (41%), sledijo francoščina (19 odstotkov), nemščina (10 odstotkov), španščina (7%) in italijanščina (3%). Evropejci menijo, da sta angleščina in francoščina (nemščina v manjši meri) najuporabnejša evropska jezika.V državah, kjer je angleščina prvi tuji jezik, 32,5 odstotka vprašanih meni, da jo dobro obvlada. Na Švedskem tako misli celo 88 odstotkov vprašanih. Večina prebivalcev EU se v tujini sporazumeva v angleškem jeziku. Dvaindvajset odstotkov prebivalcev EU meni, da so njihove jezikovne spretnosti slabe. Kar 65 odstotkov anketiranih trdi, da je učenje tujih jezikov zanje pretežko.