Podjetnika leta 1998 sta Jadranka in Drago Lemut iz podjetja Le Tehnika

»Sem inovator v svetovnem merilu,« razlaga Drago Lemut in primerja kataloge Le Tehnike in nekaterih tajvanskih podjetij. »Kopirajo nam večji del programa, saj je večji del naših rešitev izvirnih. Kopirajo me tudi v Evropi,« dodaja. In kaže dokumente o tožbah in tudi o sodnih zmagah na osnovi patentov v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in drugod.

Nato nas popelje po proizvodni dvorani Le Tehnike v Kranju in iz škatel, v katere zlagajo izdelke, jemlje delovne naloge in nam kaže: naročniki so iz Avstrije, iz Češke, iz Anglije, iz Hong Konga, skratka, z vsega sveta. Razlaga, čemu je namenjen posamezni izdelek - vedno je to izdelek, ki »premosti« standarde; ki na primer omogoča, da bo korejsko napravo za faksiranje mogoče priključiti hkrati v Avstriji in na Češkem. In koliko takšnih komponent za telefonijo in telekomunikacije pravzaprav izdelujejo? Drago Lemut se zamisli. Čez čas pove: »Približno 300, ampak podvariant je veliko več, približno 4000.«

Zgodba Le Tehnike oziroma Draga in Jadranke Lemut je res vzorna podjetniška zgodba: od nič do prvega mesta v izdelovanju telefonskih povezovalnih elementov v Evropi oziroma do enega vodilnih mest v tej niši v svetovnem merilu je minilo dobrih osem let.

»Podjetniška notranjost«

Tehnološki in kar precej tudi strateški razvoj podjetja je nedvomno zasluga Draga Lemuta. Uspeh temelji na spoju dveh Dragovih talentov: tehnološkega izumiteljstva ter zanimanja za svet, za tuje jezike in za stike z ljudmi iz drugih dežel. Svoj prvi talent je Drago Lemut začel razvijati kot diplomirani inženir elektrotehnike, smer telekomunikacije, pri Iskri v Kranju (ta ga je tudi štipendirala, tako se je zgodilo, da se je Drago sicer doma iz Portoroža za stalno naselil v Kranju). V Iskri je sedem let delal kot razvojni inženir in iz tega obdobja se spominja, da je vedno težil k izboljšavam, toda nikoli »kar tako«, le s tehnične plati, ampak je vedno na stvari gledal komercialno: zanimale so ga izboljšave, ki so prinašale racionalizacijo in reševale težave, ki jih je pokazal trg. Pri tem je moral marsikdaj pokazati tudi uporniško žilico, ki je nedvomno sestavina podjetništva. Pravi, da je moral nenehno prepričevati vodstvo podjetja, da bi sprejeli njegove tehnološke in tržne inovacije. Velikokrat je uspel, včasih pa tudi ne. Če je bilo treba, je na primer sklical serviserje z nekega področja in ugotavljal, kaj bi se dalo izboljšati, oziroma ali so njegove zamisli utemeljene. Ko je bilo uporništva preveč, ko je oddal 12 predlogov in z njimi ni uspel, oziroma so se začeli spori strokovne narave, so mu (po sedmih letih dela v razvojnem oddelku) ponudili mesto v komerciali, za kar jim je Drago Lemut
samo hvaležen, saj je tako spoznal pomemben element poslovanja.

Razvojno delo pa je Draga Lemuta hkrati spodbudilo, da je razvijal svoj drugi talent. Odgovoren je bil namreč za to, da je na številnih tujih trgih speljal ateste in tehnične prilagoditve. Tako je k angleščini, italijanščini in nemščini, ki ju je obvladal že v študentskih letih, začel dodajati nove jezike. Spominja se obiska v Buenos Airesu, kamor je šel uredit atest za telefonski aparat, potem ko se je stvar vlekla že tri leta. Ker se je pred tem naučil špansko, je uspel v dveh tednih in po pogovorih z ljudmi, ki so odločali, aparat nekoliko spremeniti in dopolniti dokumentacijo ter dobiti atest. Od takrat naprej so ga pošiljali urejat svari v Zimbabve, Kenijo, Helsinke, Ženevo, London, Moskvo ...

Nagnjenost k znanju tujih jezikov je razvil v pomemben adut, ki pomaga pri osvajanju tujih trgov. Danes Drago Lemut govori angleško, nemško, špansko, francosko, italijansko, češko, slovaško in rusko. Ni se še ustavil, v avtomobilu in na sprehodih posluša kasete za učenje tujih jezikov. Zdaj so na vrsti poljščina in madžarščina, ta je pa najtežji jezik, pravi. Del izvozne strategije podjetja danes temelji na tem, da mora čim več ljudi, ki v Kranju komunicira z nekim predstavništvom v tujini, znati ustrezni tuji jezik, »da nas vzamejo kot svoje«, pravi Drago Lemut.

V tem obdobju se je Dragu Lemutu izoblikovala tudi izhodiščna vizija. Povsod, kamor je prišel, je moral vedno reševati isti problem: kako vključiti telefon, telefaks, telefonsko tajnico, modem iz ene države v vtičnico, narejeno v drugi državi, povezati telefon in slušalko, priključiti dodatke... Postajalo mu je jasno, da bi bili lahko izdelki, ki bi med seboj povezovali aparate, narejene po različnih standardih, zelo zanimivi. Posebno še, če bi ti izdelki temeljili na mikrokontaktih, ki so se takrat uveljavljali v razvitem svetu. Ves veliki posel, ki je sledil, izvira iz te preproste zamisli.

Svojo samostojno poslovno pot je Drago Lemut začel z izdelkom, ki s telekomunikacijami nima nič, to so navijalniki za lase (ki jih je do zdaj izdelal 200.000 kosov). Zanje se je odločil zato, da bi se izognil zameri, da je kaj ukradel staremu podjetju. Začel jih je izdelovati potem, ko je na različnih sejmih identificiral 12 potencialno zanimivih izdelkov in nato naredil prototip nekoliko drugačnega izdelka. Drago Lemut pravi, da je s prodajo tega izdelka na sejmih pridobil veliko izkušenj, ki jih je kasneje s pridom uporabil.

Že naslednje leto pa se je Drago Lemut odločil za telefonske in telekomunikacijske komponente najprej kot obrtnik, nato kot podjetnik (primerjaj kronologijo). Odtlej podjetje, ustanovljeno konec leta 1989, beleži samo vzpon.

Danes ima podjetje Le Tehnika razvojni oddelek, v katerem dela 8 ljudi; imajo posebnega vodjo razvoja za elektronski del naprav in posebnega za tehnološki oziroma strojniški del naprav. Le Tehnika takorekoč po tekočem traku izumlja rešitve, ki omogočajo, da se visokoleteče besede o globalizaciji svetovnih trgov lahko uresničijo - kljub vsem oviram, ki so z leti nastale, ko so se posamezni nacionalni trgi zapirali ne le s carinami, ampak še bolj z samosvojimi tehnološkimi standardi. Tako delajo za angleško podjetje, ki bi rado prodajalo korejske aparate na avstrijskem trgu; za češko podjetje, ki prodaja na ruskem in na jugoslovanskem trgu; za nemško podjetje, ki ... Drago Lemut pojasnjuje, da ima skoraj vsaka evropska država svoje vtičnice in drugačne rešitve in še tako dober aparat je neuporaben, če ne dobi ustreznega vmesnega člena iz Le Tehnike.

Jadranka Lemut

Ko so se začeli posli odvijati vse hitreje in hitreje, je Drago predlagal svoji ženi Jadranki, naj mu pride pomagat v podjetje - naj torej pusti svojo službo. Jadranka Lemut je višja medicinska sestra in je bila takrat v zdravstvenem domu v Tržiču glavna medicinska sestra. »Dolgo me je prosil in težko sem se odločila, čeprav sem mu že prej pomagala in vodila knjigovodstvo,« se spominja. Toda pustiti službo in prekiniti svojo uspešno službeno pot, ki jo je imela rada, je bilo nekaj drugega. A junija 1990 je vendarle prišla v podjetje. Začela je obvladovati določene naloge najprej v prodaji in nabavi. Udeležila se je tudi več tečajev; še posebej ji je v spominu ostala Večerna šola podjetništva GEA Collegea.

Danes Drago Lemut vodi tehnološki del podjetja, proizvodnjo in marketing, Jadranka Lemut pa finančni del hiše, nadzoruje postopek uvoza in izvoza, skrbi za splošno organizacijo podjetja in posebej za italijanski trg. Z Dragom vedno skupaj odločata pri izboru ljudi, o izbiri partnerjev v tujini in sploh o pomembnejših rečeh. Jadranka ima pravzaprav pomembno vlogo realista: v strateškem razvoju podjetja skrbi, da so odločitve na tleh, stvarne.

Svojo življenjsko odločitev danes komentira takole: »Na začetku je bilo zelo težko. Minilo je nekaj let, da sem pozabila na prejšnjo službo, danes mi pa ni žal, da sem prišla sem.«

Pogled v prihodnost

Na vprašanje, kako vidi razvoj podjetja v prihodnosti, Drago Lemut odgovori preprosto, da na stvari gleda kot na kakšno zrelo podjetje z Zahoda. Razvoj je izhodišče, na tem je treba graditi še in še. V proizvodnji je treba stvari racionalizirati, osredotočiti se na tiste dele, ki jih drugi ne morejo delati, drugo pa naj delajo kooperanti in partnerji v tujini. Določene operacije v proizvodnji je treba avtomatizirati. Nasploh je treba torej pogledati na stvari, kot da so vse točke, v katerih nastajajo izdelki Le Tehnike oziroma po njenih licencah, del enega sistema, v katerem je treba iskati racionalnost na evropski ravni. Drago Lemut pravi, da zato tudi komaj čaka, da bomo v Evropski uniji. Za vsak primer, ker nikoli ne veš, kako je s trgom, pravi, je razvil tudi oddelek zastopstva za izdelke iz hidravlike, ki pa mu igra še dodatno vlogo: inženirji, ki delajo v tem oddelku, po potrebi rešujejo tudi probleme v proizvodnji (brez opore tega izdelka si ne bi mogel privoščiti toliko inženirjev).

Vsi dosežki Le Tehnike

Promet: v letu 1997 7 milijonov DEM prometa, od tega večinski delež v izvozu
Zaposleni: 97 v Le Tehniki, pri 25 kooperantih dela za Le tehniko skoraj še enkrat toliko ljudi, med zaposlenimi jih ima 13 visoko ali višjo izobrazbo
Orodja, stroji in število izdelkov: naredili so več kot 80 orodij za plastiko in skoraj 30 orodij za kovinske dele; veliko strojev so naredili sami, imajo robota za mikrovtikače, načrtujejo nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnje; izdelujejo 300 različnih izdelkov s 4000 podvariantami
Trgi: več kot 30 jih je, pomembni trgi ob Sloveniji so še Avstrija, Nemčija, Švica, Hrvaška, Češka, Slovaška, Anglija, Francija, Koreja in Hong Kong (v Sloveniji imajo šest prodajaln, od tega je ena v franšizi)
Veliki kupci: Philips Avstrija, Philips Francija, Philips Hong Kong, Samsung, Siemens Avstrija, Siemens Nemčija; Alcatel, Kapsch, Panasonic
Predstavništva: Avstrija, Češka, Slovaška, Hrvaška
Patenti in modeli: 32 patentov in modelov, registriranih v različnih državah: v nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Češki, Slovaški, Madžarski in Italiji
Sodelovanje pri razvoju: Iskra, Samsugn, Siemens, Tesla


Kronologija razvoja

1988 Drago Lemut začne izdelovati navijalnike za lase na balkonu svojega stanovanja v Kranju;
1989 ustanovi podjetje Le Tehnika in začne izdelovati komponente za telefonijo;
1990 začetek razvoja večjega števila izdelkov; pritegnitev prvih kooperantov;
1991 žena Jadranka prevzame več funkcij v podjetju;
1991 prvi tuji trgi; patenti in modeli;
1993 začetek hitrega vzpona;
1993-1995 adaptacija novih poslovnih in proizvodnih prostorov v Kranju (2200 m2).