Podjetnik leta 2001 je Filip Remškar

Od predstavništva do najzahtevnejših rešitev

Podobno kot številni drugi podjetniki je tudi Filip Remškar svoje podjetje ustanovil leta 1990. Prej je 16 let delal v Iskri na zastopstvih tujih podjetij na telekomunikacijskem področju. Že proti koncu tega obdobja je presodil, da gre klasično zastopstvo h koncu in je vodstvu predlagal, da bi razvili kompleksnejši inženiring, se pravi svetovalno in inženirinško dejavnost, ki bi uvožene komponente nadgradila z rešitvami. »K sreči«, danes pravi, »mojega predloga niso sprejeli, tako da sem tako rekoč moral ustanoviti svoje podjetje.«

Podjetje je začelo najprej prodajati telekomunikacijsko opremo, a se je zelo hitro usmerilo tudi v inženirinške storitve na področju krajevnih omrežij. Do leta 1994 se je podjetje uveljavilo na trgu kot najpomembnejši izvajalec kompleksnih projektov inženiringa.

Število zaposlenih in znanje, ki ga imajo, sta v vseh teh letih ves čas naraščala, tako da so se znali spopasti z najzahtevnejšimi izzivi. Uspešne Smart Comove projekte zasledimo v vseh dejavnostih: industriji, vladnih ustanovah, bančništvu in javnih telekomunikacijah. Mnogi od izvedenih projektov so bili ob nastanku novost v slovenskem prostoru. Med številnimi kupci Smart Coma lahko naštejemo Telekom Slovenije, Center vlade RS za informiranje, Ministrstvo za notranje zadeve, ELES, elektrodistribucijska podjetja, Novo Ljubljansko banko, Banko Koper, Petrol, Plasis, Gorenje, Gospodarsko zbornico Slovenije, časopisno hišo Dnevnik, Krko...

Najzahtevnejše študije, projekti in izvedbe so šola, ki daje dobro izhodišče za nove najtežje naloge. Tako Filip Remškar predvideva, da bodo »zraven« pri ključnih projektih, ko se bo sprostil slovenski telekomunikacijski trg in ko se bodo pojavili alternativni operaterji.


Notranja in zunanja podjetniška strategija

Na hitro smo podali nekaj podatkov, ki pričajo o uspešnosti podjetja oziroma podjetnika. Poskusimo razložiti njegov uspeh pri čemer se bomo oprli na teorijo kanadskega profesorja podjetništva Louisa Jacquesa Filiona, ki pravi, da je bistvo podjetništva, da najprej odkriješ priložnost (tako imenovana zunanja vizija), nato zgradiš podjetje, ki je sposobno izkoristiti to priložnost (notranja vizija); najvišja oblika podjetništva pa je, če znaš tržno priložnost celo sam ustvariti oziroma sooblikovati. In prav to velja za Filipa Remškarja.

Ključni del njegove notranje strategije je odnos do znanja. Ugotavljamo, da se Filip Remškar zavestno posveča razvoju podjetja s plati vodenja že ves čas. Ena od potez na tem področju je bilo sodelovanje pri ocenjevanju za nagrado za poslovno odličnost. Udeležili so se prvega ocenjevanja, že leta 1995, nato so udeležbo prekinili zaradi priprav na standard ISO 9000, zdaj se znova pripravljajo na udeležbo. »Dediščina« tega ocenjevanja je aktivna politika glede zaposlenih, s tujko »human resources management«. Smart Com ima verjetno kot eno zelo redkih podjetij posebnega človeka, ki se ukvarja s tem področjem. Prav v zadnjem času so izvedli analizo zadovoljstva in motiviranosti med vsemi zaposlenimi. Ugotovili so, da bodo morali največ narediti na področju notranjega informiranja ljudi. Prva rešitev je elektronska pošta, ki jo dobijo vsi zaposleni po vsakem sestanku kolegija, na »petkovi mesečni kavici« pa si vsi zaposleni izmenjajo ključne informacije.

»Tako kot povsod po svetu tudi jaz ugotavljam, da je bistvo v človeških odnosih,« pravi Filip Remškar. »Dodana vrednost pomeni znanje, znanje pa so ljudje,« razlaga na videz enostavno formulo Filip Remškar. »Če zaposleni niso povsem zadovoljni in motivirani, ne moreš pričakovati razvoja...« Pri tem je treba poiskati inovativne rešitve, ker v majhnem podjetju (ne glede na to, da ima skupina Smart Com za naše razmere spoštljivih 92 zaposlenih) na primer ni na voljo klasičnega napredovanja po hierarhični lestvici. »Torej, kaj je potem lahko motivacija?« si Filip Remškar na glas zastavlja vprašanje. Eden od odgovorov je: »Vodstvo mora stati sodelavcem ob strani in jih usmerjati pri njihovem osebnostnem in strokovnem razvoju.«

Filip Remškar se torej zaveda, da bo v odnosu do zaposlenih našel ključ do nadaljnje uspešne prihodnosti podjetja. »Danes se v telekomunikacijah vsake dve leti zamenja tretjina do polovica znanja; podobno dinamično je samo še v genetiki. Jaz sledim samo splošnim idejam, konkretno znanje imajo naši zaposleni, ki so mladi, povprečna starost je 30 let. Jaz samo še rišem oblačke, ki so načelne rešitve, oni vstavljajo konkretne rešitve. To je generacija, ki misli drugače kot mi. Mi razmišljamo o problemih, oni problem rešujejo. Oni že mislijo binarno.« Smart Com je lani za šolanje svojih zaposlenih namenil skoraj 50 milijonov tolarjev.

Pomemben vir znanja je tudi članstvo v mednarodni strokovni organizaciji TeleManagement Forum, ki omogoča neposreden stik s strokovnim dogajanjem v svetu. Več ljudi pa tudi študira na tretji stopnji. Letos bodo tako imeli »bero« osmih ali devetih magistrov znanosti. Področje znanja, ki se zdi posebej kritično, je projektno vodenje. Podjetje sodeluje z najpomembnejšimi strokovnjaki na tem področju in sodeluje pri pripravah za ustanovitev akademije za projektno vodenje.

Kar se tiče tako imenovane zunanje strategije strategije glede trga, ugotavljamo, da je Filip Remškar že v začetnem obdobju ugotovil, da trg povečini ne pozna novih razsežnosti in horizontov hitro razvijajočih se telekomunikacij, zato je ustanovil hčerinsko podjetje Smart Svetovanje, katerega naloga je bila tudi »odpirati« trg s predavanji in svetovanjem o sodobnih telekomunikacijah. Vlogo tega podjetja definira takole: »Šele ko je kupec osveščen in pozna prednosti nove opreme in rešitev, se odloči za nakup.« Tako so na primer leta 1993 pripravili vrsto predstavitev o novi rešitvi za omrežja (šlo je za tehnologijo »blokovnega posredovanja«) in šele konec leta uspeli prepričati Center vlade za informatiko, da je to prava odločitev. Za ELES so postali dobavitelj šele potem, ko so skoraj eno leto šolali njihove strokovnjake. Predstavnika ELES so peljali v Veliko Britanijo, da si je ogledal, kako angleško podjetje za distribucijo električne energije trži kapacitete optičnih kablov tega omrežja (za to so ustanovili posebno podjetje, ki je v treh letih naraslo na 1500 zaposlenih)in še bi lahko naštevali različne primere, kako so pri Smart Comu odpirali trg.

Smart Svetovanje dela veliko na analizi sedanjega stanja omrežij in dela študije o strateškem razvoju. Pripravlja tudi nov program šolanj, ki bodo prikazali možnosti, ki se odpirajo z zlivanjem informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij.

Vloga podjetnika

Kakšna je vloga podjetnika »osebno« v podjetju Smart Com? Filip Remškar se še vedno dobro počuti v vlogi celovitega podjetnika, kar pomeni, da podjetju daje smer, da so ključne marketinške poteze njegove in da želi dogajanje tudi nadzorovati, a vse to v pravem ravnotežju s sodelavci. Pri vodenju mu je največji izziv hkrati dati vodilnim ljudem dovolj samostojnosti in doseči, da se najpomembnejše opredelitve uskladijo. Poskusili so z nastavljenimi direktorji, pa se ni obneslo. »Plasti vodenja mora biti čim manj, « pravi Filip Remškar. Podjetje ima tri oddelke: prodajo in marketing, finance ter tehnični sektor. Prodajo z marketingom in tehnični sektor vodita direktorja sektorja - strokovnjaka, ki sta zrasla v podjetju, finance pa žena.

Filip Remškar pripisuje znanju poseben pomen. Že po študiju, pravi, je predisponiran za integriranje tehničnih in ekonomskih razsežnosti posla. Prvo stopnjo je namreč doštudiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, drugo pa na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Na tej fakulteti je tudi spoznal ženo Zdenko, ki je najprej končala prvo stopnjo na gradbeni fakulteti v Mariboru in nadaljevala študij na 2. stopnji VEKŠ. Žena je v Mariboru končala tudi tretjo stopnjo, in sicer iz projektnega vodenja, kar pomeni, da je eno od ključnih znanj za razvoj podjetja spet v družini. Filip Remškar pravi, da ima v ženi veliko oporo, tako doma v družinskem življenju kot tudi poslovno. Pravi, da je zelo pomembno, da so finance v varnih rokah, ki jim lahko zaupa. Zdenka Remškar je prišla v podjetje leta 1993 vodit svetovalne dejavnosti. Mož jo je postavil kar pred nekakšen izziv, ko ji je rekel, da lahko pride poskusno delat v podjetje, in da bo vse odvisno od tega, ali jo bo tim sprejel. Izziv je vzela zelo resno in je danes pomemben člen v managerskem timu. Meni pa, da specifična podjetniška vloga - se pravi oblikovanje vizije ostaja Filipova.

Pomen znanja

Ko Filip Remškar govori o svojem podjetju, velikokrat poudari pomen znanja. Finančna analiza, ki jo je opravil Institut za podjetništvo in management malih podjetij iz Maribora pod vodstvom dr. Miroslava Rebernika, je ugotovila, da podjetje Smart Com zelo izstopa po dodani vrednosti na zaposlenega in tudi po donosnosti kapitala (glej okvir). Podatek o dodani vrednosti torej povsem potrjuje podjetnikove besede o pomenu znanja, podatek o finančni uspešnosti je pa seveda velik kompliment podjetniku in njegovi ženi, ki skrbi za ta sektor.

Trg telekomunikacij

Trg telekomunikacij je danes eden najživahnejših trgov iz več razlogov. Osnovni je vsekakor tehnološki, saj gre za zlivanje različnih tehnologij (telekomunikacijske, računalniške, informacijske), ki v hitrem tempu odpira vedno nove možnosti in kliče po inovativnih rešitvah. Drugi razlog, ki ustvarja nove priložnosti, pa je širši, družbeni, in izhaja iz deregulacije telekomunikacijskih trgov po vsem svetu, zaradi česar se stopnjuje tekmovalnost.

Osrednji tehnološki trend je vsekakor širitev prepustnosti omrežij, saj zahteve po zmogljivosti prenosov zaradi novih storitev nenehno naraščajo. Prepustnost »običajnega« telefonskega priključka je že dosegla neverjetno vrednost 10 Mb/s. Drugi trend je prehod na brezžični prenos podatkov, kar je povezano s tako imenovanim »problemom zadnje milje« oziroma dostopom v telekomunikacijska omrežja. Klasični žični priključki so namreč že oddani tradicionalnim ponudnikom telekomunikacijskih rešitev, zato iščejo alternative. Ena je izraba priključkov kabelskih operaterjev, druga je uveljavljanje radijskega široko- in ozkopasovnega pristopa. (Tudi Smart Com uspešno aplicira radijski prenos podatkov.)

Definicije

Krajevno omrežje - zagotavlja prenos podatkov na lokaciji podjetja
Prostrano omrežje - omogoča povezavo med lokacijami na daljavo
Pristopno omrežje - del omrežja operaterja telekomunikacij, ki omogoča priključitev končnega uporabnika

Dosežki Smart Coma

Smart Com je kompetenten ponudnik rešitev na širokem spektru telekomunikacijskih rešitev. Znajo najti rešitve za najzahtevnejše kupce (elastično in ATM omrežje Telekoma Slovenije, telekomunikacijsko omrežje ELES, funkcionalna omrežja elektrodistribucij, pristopna omrežja za terminale POS Banke Koper, NLB, Petrola in Plasisa, krajevna omrežja Gorenja, GZS, Krke, Dnevnika, ZZZS). Njihovi najnovejši projekti poslovnih omrežij obsegajo gradnjo krajevnega omrežja ter povezovanje dislociranih lokacij v tako imenovano navidezno zasebno omrežje. Pomemben del projektov je zaščita telekomunikacij.

Zahtevnejši projekti vključujejo obsežne študije, ki temeljijo na izredno kompleksnem in poglobljenem poznavanju področja in ki pričajo o obsegu akumuliranega znanja, ki ga imajo sodelavci podjetja.

Smart Com ponuja opremo več kot 80 domačih in 50 tujih dobaviteljev, pri čemer prevladuje promet z opremo tujih dobaviteljev.

Smart Com ima hčerinsko podjetje S-net, ki je ponudnik internetnih storitev pod blagovno znamko Boter, kar Smart Comu omogoča celovito ponudbo.

Zelo pomembna je vloga podjetja Smart Svetovanje, ki izvaja interdisciplinarne raziskovalne, razvojne in svetovalne projekte.

Trgi

Podjetje je prisotno še v Romuniji, Federaciji BiH, Hrvaški in Makedoniji.

Vrednote

V Smart Comu verujejo, da ima podjetje tudi širšo družbeno vlogo, zato so pokrovitelji v kulturi in športu. Pravijo tudi, da je njihovo podjetje prijazno naravnano do narave.

Kako poslovati varno

Strateško gledano, najmanj zahtevni projekti (storitve za manjša podjetja) stalni priliv, večji projekti pa tiste izzive, kjer se brusijo strokovno in ki odpirajo možnosti širitve. So pa hkrati tvegani, ker prinašajo kadrovsko in finančno obremenitev »v špicah«. Zaradi tega je treba iskati pravo razmerje med vsemi vrstami projektov, da ne bi za neki projekt na primer zaposlili veliko ljudi, pa bi ti nato ostali brez posla, ali da ne bi celotnega podjetja pripeljali v preveliko finančno tveganje. »Za novo zaposlitev se vedno odločimo čisto na koncu, ko ne gre drugače,« pravi Filip Remškar. Pri finančnem tveganju »pa ne gremo čez tretjino vrednosti podjetja«, dodaja. Iz strategije razmeroma umirjenega (a še vedno seveda hitrega) zaposlovanja sledi, da, kar je mogoče, dajejo v izvedbo podizvajalcem (zlasti enostavnejša opravila, kot je montaža).

Preberite si še:
- Izbor Podjetnika leta 2001
- Filip Remškar - Telekomunikacijske rešitve