Podjetnik leta 1991 je Edvard Golob

Ko se je pri nas začelo podjetništvo razvijati bolj zares, smo iztegnili tipalke in začeli po svetu iskati pojasnila, kaj je podjetništvo, in nasvete, kako biti čim boljši podjetnik.
S članki in pogovori smo prodirali v definicijo, kdo je podjetnik. Danes nam je to že veliko bolj jasno kot pred letom dni.

Kdo je torej podjetnik? To je človek, ki začuti neko potrebo drugih ljudi ali misli, da je odkril nekaj, kar bi lahko postalo potreba, ali preprosto verjame v nekaj, in nato začne usmerjati svoje moči in moči drugih ljudi k uresničitvi svoje vizije. Ta se utelesi v nekem izdelku ali storitvi.

Za to, da se to zgodi, pa sta potrebna še potrpljenje in vztrajnost. Preden se vizija uresniči, minejo leta (ali se sploh kdaj uresniči, mar ne bi bilo potem konec podjetništva?) in v vsem tem času se mora podjetnik znati tudi prilagajati resničnosti (ljudem, trgu) in vizijo sproti dograjevati.

Ko smo jeseni razpisali našo nagrado za »podjetnika leta« (kar pomeni tudi »podjetnica leta«), smo želeli pokazati in dokazati, da imamo tudi Slovenci takšne ljudi.«
Doslej smo sicer že vedeli, da smo izredno delavni (to so nam dokazali tudi sociologi, ki so primerjali naše delovne navade z drugimi narodi), toda to je bil nov preizkus. Kajti nismo iskali preprosto poslovneža leta ali spretnega managerja ali podobno, iskali smo pravega podjetnika.

Po razpisu nagrade smo se začeli pogovarjati z ljudmi, ki kot pravimo »poznajo ljudi«. Razpredli smo mrežo po Sloveniji, s katero smo dobili imena za rubriko Profil podjetnika. Toda kdo bi lahko bil naš podjetnik leta? Pri toliko tisoč novih podjetjih se je naloga zdela lahka. Pa ni bila. Morali smo imeti nekakšne dokaze. Uspehe. Potem smo po ekološki plati naše revije prišli do podjetja EDIGS iz Mengša. Zaslutili smo, da bi lahko bil osrednja osebnost tega podjetja, Edvard Golob, tisto, kar smo iskali. Zato smo se dogovorili za srečanje, se pogovorili in ugotovili, da smo na cilju.

Edvard Golob je torej naš prvi podjetnik leta. Njegova pot je samo potrdilo tega, kar smo si predstavljali kot podjetništvo. Začel je pred 20 leti kot obrtnik, in sicer z izdelavo korekturnih pisarniških sredstev, ki jih takrat na našem trgu ni bilo. Začetek je bil torej klasičen: odkrivanje tržne niše. In potem dolga pot uresničevanja vizije. Ne brez padcev, a vendarle vztrajno, po stopničkah višje in višje. Do kam je prišel danes, skupaj s svojimi sodelavci, preberite v Profilu podjetnikov. In kam gre? To smo lahko samo zaslutili, ko nas je sprejel v novih lepih poslovnih prostorih na obnovljeni Pristavi in skrivnostno razložil, da je Brnik zelo blizu in da bodo sem lahko prihajali tudi tujci. (Toda nekoliko kasnjeje nam je tudi povedal, da se podjetnik naredi samo na domačem trgu, tuji trg je »presežek«.)
Pogovor z Edvardom Golobom nam je razkril njegovo gledanje na svet, ljudi in seveda na podjetništvo. Lahko rečemo, da smo ob vsem, kar smo v RR doslej prebrali o podjetništvu, izvedeli še nekaj novega. Na koncu zato citiramo Edvarda Goloba, ki je povedal najboljšo utemeljitev, zakaj ga izbiramo za podjetnika leta. Čestitamo mu in dodajamo, kako ljubo nam je, da se je pokazalo, da ima naš podjetnik leta tudi smisel za ekologijo. Morda pa je to zakonitost?

Torej, Edvard Golob:

PODJETNIŠTVO KOT USMERJANJE ENERGIJE: »Podjetnik usmerja dogajanje v skladu s svojo vizijo. Ni nujno, da sam dela, on samo odstranjuje, klesti ovire, ki preprečujejo, da bi se vizija uresničila. Končni izdelek je samo zunanja oblika, utelešenje dogajanja, usmerjanja energije.«

UMETNIKI IN PODJETNIKI: »Vse dogajanje, pretok energije, se torej na koncu utelesi v stvari. Pri umetniku je to enkratna stvar, enkratni izdelek - slika, kip ali neponovljivo dogajanje - spet s stvarjo, kot je na primer igra na klavirju. Pretok energije, ki ga spodbuja in usmerja podjetnik, pa se uresniči v »ponovljenih«, razmnoženih stvareh, v množičnem izdelku.«

VSE JE KOMUNIKACIJA: »Stvari so posredniki. Umetnik prek stvari komunicira s svojimi gledalci, poslušalci. Podjetnik pa prek stvari, svojih izdelkov, komunicira z ljudmi kot uporabniki. Tako pri prvem kot drugem gre za komunikacijo med človekom, ki ima neko zamisel, in drugimi ljudmi.«