Podjetnik in ugled

Pred nekaj dnevi sem se udeležil zanimivega pogovora z enim najuglednejših slovenskih podjetnikov, Janezom Škrabcem. Že sam kraj dogodka, prijetno okolje Škrabčeve domačije v Ribnici, vzbudi pri obiskovalcu občutek, da prihaja k nekomu, ki se zaveda svojih korenin in ki skrbno varuje svoj ugled med ljudmi, ki ga spremljajo od otroštva dalje.

 

Pravilo, ki se ga omenjeni gospod zelo dobro zaveda in bi se ga moral zavedati vsak mlad podjetnik, je: Ko hodiš navzgor po stopnicah, komuniciraj z vsemi ljudmi, ki jih srečuješ tako, kot si želiš, da bi oni s tabo. Ko boš namreč padal nazaj po istih stopnicah, jih boš spet srečal in takrat ti bodo vrnili z enako mero.

 

Je že tako, da so v preteklih letih najbolj opevani uspehi pri nas izvirali iz privatizacijskih zgodb, mnoge med njimi so nastale z veliko mero politične podpore. Popolnoma nič nimam proti temu, da država pomaga svojim podjetnikom pri konkurenčnem boju s tujci, moti me pa to, da v tej mali Sloveniji preveč poslov propade zaradi političnega vmešavanja in da se podjetja bojujejo med sabo, namesto da bi sodelovala. Žal je tako, da ko se pogovarjam s podjetniki, ti svoje vzore vidijo v podjetjih, ki jih danes politika populistično imenuje »tajkunska«. V Sloveniji doslej ni bilo nagrajevano to, da si inovativen, da vlagaš v dolgoročni razvoj, skrbiš za širše okolje, v katerem deluješ; tudi ne, da pri poslovanju ohranjaš visoko stopnjo poslovne kulture. Zmagovalci so bili tisti, ki so brez pretiranega tveganja ob podpori politike poceni pokupili podjetja, ki jih danes ne znajo voditi. Ponekod se že kažejo posledice, drugod se še bodo. Ironija je, da so tisti, ki so pred slabim desetletjem njihova ravnanja in politično podporo upravičevali z »nacionalnim interesom«, danes njihova podjetja z velikim številom zaposlenih pripeljali do točke, kjer so postali nacionalni problem.