Podjetnik gre po posojilo

Zelo redki so podjetniki, ki nikoli ne potrebujejo posojila. V teoriji se pogosto loči, ali gre za posojilo za obratna sredstva ali za naložbe. O prvi možnosti govorimo, če potrebujemo denar za zagotovitev virov za zaloge, financiranje terjatev do kupcev ali mogoče celo predujmov. Če podjetje hitro raste, če dobi večji pomemben posel, potem je to pravzaprav edini način, da si lahko zagotovi dovolj sredstev. Banke so v preteklosti precej dvomile v takšna posojila, saj so največkrat z manjšim lastnim kapitalom prevzemale veliko tveganje neplačil kupcev. 

 

Pogosteje so bila (in so tudi zdaj) potrebna večja posojila za naložbe ali za kakšen poseben projekt (priprava trženjske akcije, uvrščanje izdelka na trg, izpeljava posebnega posla, kjer se pričakuje uspešna prodaja in tako naprej). Tu pogosto brez posojil, s katerimi se podjetnik zavaruje, ne gre. Ker gre za večjo »izpostavljenost« bank, so postopki zapleteni in lahko trajajo več časa. 

Ko denar potrebujemo, je že (pre)pozno ... 

Še vedno ugotavljamo, da si zelo redki podjetniki v petek opoldne, ko je tedna že skoraj konec, vzamejo čas, da pregledajo, kaj so ta teden naredili, ali se stvari odvijajo tako, kot so predvideli, in kaj bo treba narediti, da bo uspeh še večji. To je veliko laže narediti, če imajo dober načrt, če so na primer novembra predvideli, kaj se bo dogajalo prihodnje leto, to opredelili po mesecih in med drugim naredili tudi načrt denarnega toka. Skrben podjetnik bo tudi vsake tri mesece naredil obračun, junija pa bo popravil načrt poslovanja, če bo seveda treba. Konec septembra ali na začetku oktobra je treba oceniti, kakšen bo dobiček iz poslovanja ob koncu leta in kaj se da še narediti, da bi izkoristili vse mogoče davčne olajšave.