Podjetje zraste šele, ko dozoriš

Biti samozaposlen je za nekatere življenjski slog, za druge pa samo vmesna postaja na poti do drznejše podjetniške kariere. Jasna Velagič sodi med slednje, čeprav je za to spoznanje potrebovala kar nekaj let. V življenju ni bila niti en dan zaposlena pri drugem delodajalcu. Kot študentka ekonomije je pet let izkušnje nabirala pri tržnoraziskovalni agenciji GFK Gral-ITEO na področju odnosov z javnostmi. Po diplomi leta 2000 se je želela posvetiti internetu, ki jo je bolj zanimal. Z vodilnimi pri omenjeni agenciji se je dogovorila, da se bo registrirala kot samostojna podjetnica in del storitev še naprej opravljala zanje.   

Še vedno trdi, da je bil tak začetek samostojne poti optimalen in najmanj stresen. »Vsakemu, ki gre na svoje, svetujem enako pot, kot sem jo izbrala sama. Najlažje je začeti, če se dogovoriš z delodajalcem in še naprej delaš zanj. Vendar se ne smeš preveč vezati nanj, saj sicer nimaš priložnosti za lasten razvoj,« svetuje mladim podjetnikom Jasna Velagič.

Glavna dejavnost samostojne podjetnice je svetovanje podjetjem pri komuniciranju prek interneta. Ta dejavnost je pri nas malo razvita. Veliko imamo izdelovalcev spletnih strani, malo pa je tistih, ki se posvečajo celoviti komunikaciji prek interneta. »Internet ima določene posebnosti, ki jih običajni strokovnjaki za odnose z javnostmi ne poznajo. Informacije je treba prikazati tako, da bodo obiskovalcu spletne strani čim lažje dostopne. Pri manj obsežnih spletnih stranehto ni težko, če pa ima podjetje nekaj tisoč spletnih strani, pa je težje.« Jasna Velagič svoje storitve trži pod blagovno znamko Virtua PR. Njene stranke so GFK Gral-ITEO, ministrstvo za gospodarstvo, Zavarovalnica Maribor in številna manjša podjetja. V sodelovanju s podjetjem Renderspace dela tudi za Telekom Slovenije in državni zbor.   

Varnost začutiš po treh letih 

Jasna Velagič svoje dejavnosti nikdar ni oglaševala v medijih. Stranke dobiva izključno s priporočili, prek svoje spletne strani in po zaslugi seminarjev, na katerih predava. »Na začetku sem se bala, da ne bom imela dovolj dela, toda v resnici dela nikoli ni bilo premalo. Zdaj lahko celo izbiram, kaj bom delala. Selekcijo strank naredim tudi s ceno storitev; te niso poceni, vendar strankam zagotavljam strokovno delo, zato se tudi vračajo,« pravi.   

V teoriji je nekoč veljalo, da podjetje šele po petih letih poslovanja preboli otroške bolezni, takrat se finančno utrdi, ne dela več iz dneva v dan za preživetje in začne v miru načrtovati dolgoročno strategijo. Ljubljanska podjetnica trdi, da je za ustalitev potrebovala tri leta. Po treh letih je začutila varnost in se ni več oklepala vsakega naročila, ki ga je dobila. Šele takrat se je dokončno nehala spraševati, kaj ji je bilo treba iti v podjetništvo. A ti pomisleki so bili tudi prej posledica slabega dneva; službe si nikdar ni zares iskala.  

Za Jasno Velagič je največji čar podjetništva, kakršnega pozna sama, svoboda. Nimaš nadrejenih, nimaš zaposlenih, sam odločaš o svojem času. »Če potrebujem dopoldne čas za frizerko, si ga vzamem, čeprav se to zgodi zelo redko. Pomembnejši mi je že sam občutek, da si to lahko privoščim.«. V isti sapi opozarja, da tak način dela zahteva veliko samodiscipline. Ne gre zato, da bi se predajala brezdelju, ravno nasprotno. »Zaradi občutka svobode se ti lahko zgodi, da delaš cele dneve. Imela sem obdobje, ko sem preveč delala in zanemarila prijatelje in družino. V zadnjem času me je srečala pamet. Zdaj delam za stranke devet do deset ur na dan. Seveda pa veliko prostega časa porabim tudi za izobraževanje.«  

Upravljanju s časom na sploh posveča posebno pozornost. Po nasvetu prijatelja si vsak večer zapiše, kaj je počela čez dan in koliko časa ji je vzelo posamezno delo. Nepotrebna obveznost? Tudi sama pravi, da tega dela ne opravlja z veseljem, a zagotavlja, da je koristno. Tako vidi, koliko časa izgublja po nepotrebnem. In ko pregleduje stare zapiske, opazi spremembe v strukturi dela. Z leti se zmanjšuje obseg neplačanega dela, povečuje pa število plačanih ur.   

Čas je za novo stopničko 

Jasna Velagič že pet let dela kot samostojna podjetnica brez redno zaposlenih delavcev. Prijatelji, ki so sami podjetniki, so jo večkrat spraševali, zakaj ne širi dejavnosti, zakaj ne zaposluje. Razlog je bil strah. Bala se je, da ne bi več delala tistega, kar je želela. Iz svetovalke za komuniciranje na internetu bi se prelevila v direktorico. Tega pa ni želela.  

Po petih letih je ta strah prerasla. Jeseni bosta z Nejcem Suhadolcem, tudi podjetnikom, ustanovila skupno podjetje Virtua, ki bo nadaljevalo njeno dejavnost in ponujalo še druge storitve, povezane s poslovno informatiko. Zakaj nenadoma odločitev za podjetje? »S podjetjem pokažeš resnost, vprašanje sicer je, koliko je ta resnost resnična in koliko navidezna. Mislim pa, da je lažje delati z večjimi podjetji in z državno upravo, če imaš podjetje, kot če si samostojni podjetnik,« pravi o enem od razlogov za ustanovitev podjetja. Drugi, pomembnejši razlog je želja po rasti poslovanja. V sebi je začutila zrelost za zahtevnejše podjetniške podvige. »Nekateri že začnejo z mislijo, da bodo imeli večje podjetje. Jaz pa sem vedno imela v glavi, da bom samozaposlena. Šele zdaj se zares počutim zrelo in dovolj pogumno za naslednjo stopničko,« trdi Jasna Velagič.

---

Kaj nas uči Jasna Velagič 

- Če začenjate na novo, se poskusite dogovoriti s svojim delodajalcem, da boste del časa še vedno delali zanj. Tako si v prvih mesecih zagotovite vsaj del prihodkov.

- Če imate dovolj dela, dajte prednost tistim naročilom, ki jih boste opravili z veseljem.

- Bodite disciplinirani pri izrabi delovnega časa. Pazite, da vas občutek svobode ne zanese v skrajnost. 

- Vsak dan zapišite, kaj ste delali čez dan in koliko časa ste porabili za posamezno opravilo.

- Ko začutite zrelost, je čas za naslednjo stopnico v karieri. 

---