Poceni in okolju prijazno tiskanje

Katja Žabkar: »Dejstvo je, da ni vsak trg isti in zato nam franšizodajalci tudi puščajo odprte roke; mi moramo le poskrbeti, da bo zadeva uspešna.«

Printera ponuja široko paleto potrošnega materiala za tiskalnike in kopirne stroje, njihov poslovni model pa temelji na ponovnem polnjenju kartuš. Glavni cilj podjetja je hitra in agresivna širitev, zato dajejo na razpolago različne franšize, s katerimi se želijo v svetu še bolj uveljaviti in okrepiti svoje ime. Da bi privabili čim več franšizojemalcev, se jim skušajo prilagoditi in zato nudijo najnižje cene materiala na trgu, vso pomoč in podporo pri nastajanju posla ter izobraževanja, ki so potrebna, da interesenti osvojijo dovolj znanja za začetek nove poslovne poti. Velik potencial za uspeh je opazila tudi Katja Žabkar, ki se je že ukvarjala s franšizingom, saj je solastnica franšize Mercator, trgovine z živili. »Franšizni sistem Mercatorja je Printerinemu precej podoben, saj je pri obeh potrebno plačevati licenčnino oziroma rojaliteto ter stroške za uporabo programske opreme, oba imata vpogled v naše delo in poslovanje. Mercator je v Sloveniji prisoten vrsto let, zato ima izdelan model za franšize, ki se ga je potrebno striktno držati. Printera pa se v Sloveniji šele uveljavlja, zato je veliko več prostega manevrskega prostora za odločanje in za pristop k poslovanju.«

Za Printero so izvedeli preko spleta. »Ker se v podjetjih tiska vsakodnevno - kar lahko predstavlja velik strošek - smo premislili o možnosti sodelovanja in odprtju franšize. Videli smo namreč poslovno priložnost za to, da strankam ponudimo kakovostno tiskanje in odlično storitev po nižjih cenah. Od začetka dogovarjanj pa do podpisa pogodbe je trajalo približno pol leta. Ker smo opremo, del prostora in kader že imeli na razpolago, smo lahko kar takoj začeli delati. Najprej uvajanje, razdeljevanje in organizacija dela, planiranje in podobno,« je razložila sogovornica, ki je večinska lastnica franšize za področje Štajerske in Prekmurja.

Sprva jim je bila finančno v največje breme pristopnina ter seveda stroški dela, opreme in prostora. Ker so škatle tonerjev volumensko dokaj velike in je za zalogo potreben kar precejšnji asortima, je pomanjkanje prostora za skladiščenje predstavljalo velik problem. Prav tako je bilo potrebno urediti polnilnico z vsemi potrebnimi pripomočki in tiskalniki. Žabkarjeva je pojasnila, da so franšizodajalci pomagali z informacijami o njihovem produktu ter uvajanju, z izobraževanjem. »Prvo izobraževanje je nudil glavni franšizor na nekajdnevni delavnici, prav tako so se obračali na njega vsi s kakršnimi koli težavami, na katere so naleteli v začetni fazi poslovanja. Na voljo je vedno tudi podpora iz Litve. Komunikacija z Litvo poteka predvsem preko Skypa in elektronske pošte.«

Orjejo ledino v regiji

»Pri svojem delu lahko rečem, da imamo kar precej svobode, saj v veliki meri sami sprejemamo odločitve o poslovanju in organiziranju dela. Smo namreč med prvimi v regiji in zato se moramo sami prilagajati razmeram na trgu. Dejstvo je, da ni vsak trg isti in zato nam tudi puščajo odprte roke; mi moramo le poskrbeti, da bo zadeva uspešna in da bodo franšizodajalci zadovoljni. Z Litvo smo v kontaktu večkrat tedensko, posebnih poročil nam ni potrebno pošiljati, saj imajo sami preko programske opreme vpogled v naše poslovanje. Tako jih najbolj zanima, kakšne težave se nam pojavljajo pri poslovanju ter kako jih odpravljamo. Prav tako nam pomagajo pri uporabi programske opreme ter s svetovanjem na podlagi svojih izkušenj.«