Plačilna disciplina še ni v krizi. Ali pač?

V večjem delu sveta se je, kot trdijo različni analitiki, plačilna disciplina skladno s širitvijo finančno gospodarske krize že poslabšala. Predvsem že tradicionalno v gradbeništvu in trgovini, precej pa tudi v transportnih dejavnostih, tekstilni in pohištveni industriji. Kreditne zavarovalnice, ki zavarujejo terjatve podjetij, se z največ neplačili spopadajo v Zahodni Evropi in ZDA, na vzhodnoevropskih trgih se je zamujanje plačevanja računov najbolj povečalo na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji, Romuniji in Rusiji. Napovedujejo nadaljnje vsesplošno poslabšanje plačilne discipline.

 

Čeprav se slovenske družbe, ki se ukvarjajo z analizami plačilne sposobnosti naših podjetij, opirajo tudi na podatke državnega Ajpesa, tam ni moč dobiti ocene, kakšna disciplina vlada pri nas, saj ne pripravljajo raziskav na to temo. Kot so povedali, pri njih le vodijo evidenco dospelih neporavnanih obveznostih pravnih oseb, ki jih zbirajo od izvajalcev plačilnega prometa. Evidenca zajema le tiste pravne osebe, ki so imele v posameznem mesecu blokiran račun več kot pet dni neprekinjeno, ne pa tudi tistih pravnih oseb z občasnimi likvidnostnimi težavami. Njihova evidenca tako vsebuje le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi drugih dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.