Plačevanje z gotovino

Pravne osebe in zasebniki ter vsi drugi, ki so vpisani v poslovni register, morajo pri poslovanju z gotovino upoštevati Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (UL 103/2002) ter Uredbo o pogojih, pod katerimi je treba plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah (UL 59/1999). 

Pravna oseba lahko dviguje gotovino s transakcijskih računov za izplačila v gotovini in za ohranjanje višine blagajniškega maksimuma. Blagajniški maksimum je najvišja vrednost denarja, ki je lahko v blagajni. Vrednost se določi s sklepom. Na primer: »Podjetje ABC, d.o.o., je sprejelo sklep, da blagajniški maksimum znaša 200.000 tolarjev. Gotovino, ki presega teh 200.000 tolarjev blagajniškega maksimuma, ima lahko podjetje ABC, d.o.o., največ tri delovne dni, vključno z dnem dviga gotovine.« 

Zasebnik (s.p. ali drug) blagajniškega maksimuma ni dolžan določiti, saj lahko prosto dviguje gotovino s transakcijskega računa tudi za potrebe svojega gospodinjstva.   

Kdaj in kako plačevati z gotovino 

1.  Pravna oseba lahko plačuje blago/storitve in druge obveznosti pravnim osebam v višini največ 100.000 SIT za posamezno izplačilo. Če ABC, d.o.o., izda račun za blago/storitve podjetju CBA, d.o.o., v višini 120.000 SIT, je podjetje CBA dolžno ta račun plačati prek transakcijskega računa. Če podjetje ABC izda podjetju CBA dva računa, vsakega v vrednosti 60.000 SIT, lahko ta računa poravna z gotovino.

2.  Pravna oseba lahko zasebnikom (s.p.-jem in drugim) poravna z gotovino račune za blago ali storitve v višini do 25.000 SIT za posamično izplačilo, račune za druge obveznosti pa do višine 100.000 SIT za posamično izplačilo. Primer: Janez Škof, s.p., izda račun za storitve reklamiranja v višini 45.000 SIT podjetju ABC, d.o.o. Podjetje ABC tega računa ne sme poravnati z gotovino, temveč ga mora plačati prek transakcijskega računa (ker je znesek višji od 25.000 SIT). Če bi Janez Škof, s.p., posodil denar podjetju ABC, na primer 1.000.000 SIT, ki bi ga bilo dolžno vračati po pogodbi v višini na primer 40.000 SIT mesečno, bi lahko ta znesek poravnalo v gotovini. 40.000 SIT bi se štelo za druge obveznosti, ki se lahko plačujejo do višine 100.000 SIT v gotovini.

 

3.  Fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s.p. in drugi), lahko drugim pravnim ali fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, plačuje v gotovini račune za blago ali storitve največ v višini 25.000 SIT za posamično izplačilo, druge obveznosti pa lahko plačuje do višine 100.000 SIT. Primer: Janez Škof, s.p., je prejel več računov: od podjetja CBA, d.o.o., račun za nakup digitalnega fotoaparata v višini 90.000 SIT; od Ivana Slaka, s.p., račun za storitve vzdrževanja fotokopirnega stroja v višini 24.000 SIT; in od podjetja Posojila, d.o.o., obvestilo o zapadlosti obroka posojila v višini 75.000 SIT. Janez Škof, s.p., mora podjetju CBA račun poravnati preko transakcijskega računa in nikakor ne v gotovini iz blagajne, medtem ko lahko Ivanu Slaku, s.p., in podjetju Posojila obveznosti poravna z gotovino. 

Vse možne različice najvišjega dovoljenega izplačila v gotovini so prikazane v tabeli. 

PLAČNIK:		PREJEMNIK:
		Pravna oseba	Fizična oseba (s.p. in drugi)
Pravna oseba	za blago, storitve	do 100.000 SIT	do 25.000 SIT
	druge obveznosti	do 100.000 SIT	do 100.000 SIT
Fizična oseba (s.p. in drugi)	za blago, storitve	do 25.000 SIT	do 25.000 SIT
	druge obveznosti	do 100.000 SIT	do 100.000 SIT

 

Druge možnosti plačevanja z gotovino 

4.  takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom, odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb (menjalniški posli);

5.  nekatera izplačila fizičnim osebam, kot so: plača, nadomestilo plače, povračila stroškov v zvezi z delom in z opravljanjem storitev, pokojnina, denarna nadomestila, enkratne denarne pomoči, štipendije, nagrad, prejemki od opravljanja sezonskih kmetijskih del, udeležbo v dobičku, če ta ne presega 30.000 SIT, prejemkov od prodaje kmetijskih izdelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo 25.000 SIT. Pravna oseba mora paziti le na določbo pravilnika, da se plač in drugih osebnih prejemkov ne sme plačevati iz blagajniškega maksimuma, temveč mora zneske dvigniti s transakcijskega računa ter jih izplačati v največ treh dneh. Zasebniki te omejitve nimajo, ker nimajo blagajniškega maksimuma.   

Pravna oseba mora prejeto gotovino vplačati na svoj transakcijski račun isti ali najpozneje naslednji dan. Do pologa lahko plačuje s to gotovino, če nima blokiranega transakcijskega računa. Primer: Podjetje ABC, d.o.o., je prejelo dne 5. 3. v gotovini plačilo za svoje storitve, ki so znašale 50.000 SIT. Istega dne je poravnalo Janezu Škofu, s.p., v gotovini njegov račun za storitve v višini 22.000 SIT. Naslednjega dne je ABC položil na svoj transakcijski račun znesek v višini 28.000 SIT (50.000 SIT - 22.000 SIT). Če bi podjetje ABC imelo blokiran transakcijski račun (na primer zaradi neporavnanih davčnih obveznosti), potem bi moralo ves prejemek, torej 50.000 SIT, položiti na svoj transakcijski račun. Pri vsakem pologu na transakcijski račun oziroma najmanj enkrat mesečno je pravna oseba dolžna obračunati gotovinska vplačila in izplačila. Obračun se opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov in izdatkov. Torej, podjetje ABC mora pri pologu na transakcijski račun banki obrazložiti, da je polog v višini 28.000 SIT rezultat pobota prejemkov (50.000 SIT) in izdatkov (22.000 SIT). Če bi podjetje ABC plačilo Janezu Škofu, s.p., v višini 22.000 SIT izvršilo iz svojega blagajniškega maksimuma, potem pobota ne bi moglo opraviti, temveč bi bilo dolžno na transakcijski račun položiti celotni prejemek v višini 50.000 SIT. 

 

Zasebnik (s.p. in drugi), ki nima blokiranega transakcijskega računa, prejete gotovine ni dolžan polagati na račun isti oziroma najpozneje naslednji dan, mora pa pri naslednjem vplačilu gotovine na transakcijski račun oziroma najmanj enkrat mesečno opraviti obračun gotovinskih vplačil in izplačil s pobotom. Primer: Janez Škof, s.p., je dne 5.3. prejel plačilo v višini 22.000 SIT, naslednjega dne pa je gotovinsko poravnal račun v višini 15.000 SIT. Dne 31.3. bo na banki opravil pobot prejemkov in izdatkov, ki bo znašal 7000 SIT (22.000 - 15.000). Iz pravilnika ni razvidno, ali je zasebnik dolžan enkrat mesečno opraviti samo pobot ali pa je morda dolžan enkrat mesečno tudi vplačati gotovino na svoj transakcijski račun, če ta seveda ni blokiran. Zasebnik namreč lahko prosto razpolaga s prejeto gotovino, saj jo lahko uporabi za namene opravljanja dejavnosti ali pa za potrebe svojega gospodinjstva. Po mojem mnenju zasebnik gotovine ni dolžan polagati na transakcijski račun, če to ni njegova poslovna odločitev in če računa nima blokiranega. Če je zasebnikov transakcijski račun blokiran, potem je nanj dolžan polagati celoten gotovinski izkupiček.