Plačevanje z evri po 1. maju

Več bralcev je na nas naslovilo vprašanja, povezana z veljavnostjo evra kot plačilnega sredstva v Sloveniji. Zanimalo jih je, ali bodo po 1. maju morali oziroma smeli sprejemati evro kot plačilno sredstvo. 

Pojasnilo sta nam poslala Karmen Juren in Janko Tratnik izBanke Slovenije. 

Odgovor: 

Slovenija v skladu s predpisi Evropske unije (EU) ne more prevzeti evra hkrati s pristopom k EU, ampak šele nekaj let pozneje. Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije se zavzemata za čimprejšnji prevzem evra, ki je po njuni skupni oceni mogoč v začetku leta 2007. Do uvedbe evra v Sloveniji se evro obravnava kot tujo valuto. Zato v obdobju po pristopu Slovenije k EU do uvedbe evra v Sloveniji, ko bo evro nadomestil tolar, na tem področju še ne bo prišlo do sprememb.  

Devizna zakonodaja (zakon o deviznem poslovanju, Uradni list RS, št. 23/99, 35/01 in 76/03, v nadaljevanju: ZDP in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi) dopušča transakcije v tuji valuti med rezidenti Republike Slovenije in nerezidenti, med rezidenti pa so poravnave poslov v tuji valuti praviloma prepovedane. Ko govorimo o rezidentih in nerezidentih, se to nanaša na definicijo, kot jo opredeljuje ZDP. 

Navedeno pomeni, da lahko vsak rezident od nerezidenta prejme plačilo za blago ali opravljene storitve tudi v tuji gotovini. Če je rezident pravna oseba, zasebnik ali podružnica tuje gospodarske družbe, mora prejeto tujo gotovino takoj odvesti v banko ali pa jo položiti v devizno blagajno. Devizno blagajno je potrebno voditi v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma z določbami sklepa o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju z nerezidenti plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št. 92/01 in 72/03, v nadaljevanju: sklep).   

Med določbami sklepa, ki opredeljujejo vodenje devizne blagajne, naj omenimo predvsem naslednje:  

* znesek tuje gotovine ob koncu dneva ne sme presegati 5 odstotkov povprečnega dnevnega pologa tuje gotovine v blagajno v preteklem mesecu; 
* Banka Slovenije lahko izda dovoljenje tudi za višji znesek deviznega maksimuma; 
* prejeto tujo gotovino, ki presega znesek deviznega blagajniškega maksimuma, je dolžan rezident odvesti v banko najpozneje naslednji delovni dan.  

Rezidenti lahko prav tako, kot sprejemajo tujo gotovino, tudi prosto plačujejo nerezidentom s tujo gotovino, vendar te gotovine, če ne gre za fizično osebo, ne smejo kupiti ali prodati v menjalnici, temveč izključno v banki.  

Na podlagi napisanega lahko ugotovimo, da rezidenti, na primer zasebniki, ki opravljajo različne storitvene dejavnosti, recimo gostinske, trgovske in podobno, od nerezidentov (in zgolj od nerezidentov) za plačilo lahko sprejmejo tudi evro. Isto kot v primeru plačila za opravljene storitve velja seveda tudi, ko gre za nakup blaga od nerezidentov ali za prodajo blaga nerezidentom. 

V obdobju od pristopa Slovenije k EU do uvedbe evra se bo tečaj tujega denarja na trgu oblikoval prosto, tako kot doslej. Pri izkazovanju rezultatov poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene se v skladu z 48. členom ZDP uporablja srednji devizni tečaj Banke Slovenije.