Plastični kirurg

Avtor: Mojca Svetičič | Objava: 10.09.2003

Marjan Fabjan je pri nas pionir zasebne prakse na področju plastične kirurgije. Poleg poklicnega znanja mora obvladovati tudi management, oglaševanje ... Vendra kot pravi, ostaja zdravnik in ne "moneymaker"

Marjan Fabjan: "Sam gledam na plastično kirurgijo kot na pomoč."

Začetki Plastične kirurgije Fabijan segajo v leto 1992 od pridobitve koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V najetih prostorih Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju so se kot prvi zasebniki v Sloveniji lotili dejavnosti splošne plastične kirurgije. Od leta 1994 imajo v Kranju svojo kliniko z ambulantnimi prostori, ločenim operacijskim blokom in prostorom za okrevanje. V Sloveniji so lepotne operacije še vedno tabu, čeprav se tudi ta počasi razbija.

Dr. Marjan Fabjan je najbolj prepoznaven slovenski estetski kirurg. Pogosto se pojavlja v medijih, včasih celo na nekoliko provokativen način. Toda to je le del premišljene marketinške akcije, ki mu omogoča, da opozori nase.

Koliko se je v zadnjih desetih letih spremenil odnos Slovencev do estetske kirurgije?

Ogromno. To se vidi že po številu pacientov, pa tudi po zanimanju medijev, ki tudi pri nas vplivajo na miselnost ljudi. Velike spremembe so nastopile predvsem po osamosvojitvi. V socializmu smo bili vsi enaki: vsi smo se enako starali, vsi smo bili približno enakega videza, razen seveda izbrane elite, ki si je to že takrat privoščila. V devetdesetih letih pa je začelo naraščati število podjetnikov, sloja ljudi, ki zelo odprti za novosti in spremembe, njihovi prihodki pa so taki, da tem spremembam lahko sledijo, pa naj bo to avto, hiša ali lepotna operacija. Danes nismo več vsi enaki. Miselnost ljudi se je spremenila. V poslovnem svetu ne morete biti zamaščeni, neurejeni, prestari. Tudi pri nas sta urejenosti in mladostni videz postala znak vaše uspešnosti. To pomeni, da bodisi toliko zaslužite, da si lahko privoščite operacijo, ali pa hodite v fitnes in zdravo živite, kar pa tudi pomeni stroške.

Je estetska kirurgija dostopna povprečnemu Slovencu? So se cene lepotnih posegov znižale ali ostajajo enake?

Cene ostajajo približno enake, spremenila se je kupna moč oziroma se je povečalo število ljudi, ki si to lahko privoščijo. Imam tudi starejšo osemdesetletno pacientko, ki sem ji naredil »face lifting« in je pri svoji pokojnini prihranila za operacijo, ki za povprečnega upokojenca gotovo ni poceni.

So vaše pacientke še vedno predvsem ženske?

Seveda. Moških je le okoli deset odstotkov, je pa pri operaciji nosu in ušes že skoraj polovica moških. Tudi za liposukcijo se odločajo, še vedno pa so stvari, ki so izključno ženske. Moški so še vedno v manjšini, čeprav se število tistih, ki se odločajo za lepotne posege, počasi dviga. V Italiji so posegi pri moških zelo »in«. Sicer pa tega, kar delajo v Italiji, pri nas ne počnemo. Las ne presajamo, in kolikor mi je znano, jih ne presaja nihče v Sloveniji. Tudi posegov na penisih ne delamo, četudi je to v Italiji precej priljubljeno, saj je v Trstu klinika, ki se ukvarja izključno s povečevanjem in podaljševanjem.

Zakaj ste se odločili za zasebno prakso?

Zasebna praksa je želja skoraj vsakega zdravnika. Če ste ambiciozni, imate samo dve možnosti: lahko delate akademsko kariero na kliniki ali ste v zasebni sferi.

Ko ste pred enajstimi leti pridobili koncesijo, ste bili tudi prvi zasebnik z dejavnostjo splošne plastične kirurgije v Sloveniji. Kako je bilo orati ledino?

Na začetku sem najel prostore v kranjski porodnišnici. Bil sem neke vrste poskusni zajček, saj sem bil prvi najemnik prostorov v javnem zavodu. Vendar se to v mojem primeru ni obneslo. Prisiljen sem si bil urediti lastno ordinacijo in operacijske prostore, ki ji potrebujem za delo. Naložba je bila ogromna in vsekakor sem bil pred težko odločitvijo, saj še sam nisem vedel, ali bo posel stekel ali ne. Tudi z najemom kredita ni bilo lahko, saj tudi banke niso imele izkušenj in niso vedeli, ali je to varna naložba ali ne. Še najbolj mi je stala ob strani zavarovalnica, ki ni imela nobenih pomislekov.

In katere posege krije zavarovalnica?

Tiste, ki so na listi obveznega zdravstvenega zavarovanja: obolenja in tumorji kože, kirurgija roke, skratka to, kar spada v plastično kirurgijo.

Ste si ogledali klinike v tujini, preden ste se odločili za svojo prakso?

Ne nisem, ker takrat stikov s tujino še nisem imel. V začetku sem imel idejo, da se bom preživel s posegi, ki jih krije zavarovalnica, in imel samo ordinacijo. Če pa sem hotel vlagati in se razvijati, pa sem ugotovil, da to ne bo dovolj. Rodila se je ideja o estetski kirurgiji. Ko smo se leta 1994 preselili v svoje prostore in si uredili osnovne razmere za delo, sem začel razmišljati o novem znanju. Vse ideje sem dobil na potovanjih v tujini, ki so bila naporna, pa tudi draga. Z ženo Zoro, ki je anestezistka, sva kar nekaj let obiskovala ameriške in evropske zasebne klinike, kjer sva pridobivala znanje o tehnikah, opremi, operacijah, inštrumentih, pa tudi ideje in znanje o managementu ter oglaševanju.

Najverjetneje se strokovnim potovanjem v tujino niti zdaj ne morete izogniti, še zlasti če hočete ostati na tekočem z vsemi novostmi?

Sčasoma prideš na določeno raven, ki jo potem samo še vzdržuješ, saj točno veš, na kateri kongres boš šel, da bo tam kaj novega. Spremljamo literaturo in strokovne publikacije, smo člani Slovenskega združenja plastičnih kirurgov, EACS-a (evropske akademije za kozmetično kirurgijo) in ISAPS-a (mednarodnega združenja za estetsko plastično kirurgijo iz New Yorka). Komunikacijo s kolegi in drugimi strokovnjaki mi je močno olajšal internet. Včasih sem moral iti na kongres, če sem hotel koga spoznati in če sem hotel določeno stvar vprašati. Danes, ko poznam veliko ljudi s tega področja, je dovolj, da jim vprašanje zastavim prek elektronske pošte.

Se tovrstna izmenjava informacij obnese? Ali ne gre tu za varovanje poslovnih skrivnosti?

Veste, tu je vse odvisno od razdalje. Ko v Ameriki poveste, da ste iz Evrope, vam bo vsak pripravljen vse povedati, saj niste njegova konkurenca. Le kdo bi hodil na operacijo iz Amerike v Slovenijo, čeprav se je to tudi zgodilo, saj je bila cena letalske vozovnice in operacije bistveno cenejša kot tam. Ko sem obiskal zasebno kliniko v Parizu, so mi dovolili snemanje s kamero, potem ko so izvedeli, da je Kranj oddaljen 1500 kilometrov. Vprašanje pa je, ali bi mi dovolili snemanje, če bi bil Kranj le 300 kilometrov od Pariza.

Kakšno je vaše gledanje na estetsko kirurgijo?

Sam gledam na plastično kirurgijo kot na pomoč. Še vedno sem tukaj kot zdravnik, ki ni »moneymaker«, temveč nekdo, ki drugače pomaga ljudem, ki to potrebujejo. Ne gledam nase kot na super božjega poslanca, ki lahko dela čudeže, temveč sem v službi človeka. Vzemimo liposukcijo. Po svetu imate centre, kjer vam z liposukcijo odstranijo deset kilogramov, kjer vas kompletno »šniclajo«. Ni vam treba hujšati, mirno lahko jeste naprej, čez dve leti pa boste postopek ponovili. To popolnoma nasprotuje mojim načelom. Takšnega pacienta zavrnem.

Zavrnete veliko pacientov?

Vsak dan imam kakšnega pacienta, ki mu odsvetujem poseg. Skrivnost uspeha, ki ni skrivnost v našem poklicu, je, da moram kot zdravnik ugotoviti, ali je pacient zrel za operacijo ali ne, saj ne operiramo kosa hloda ali deske, ampak človeka z vsemi njegovimi željami, strahovi, travmami in težavami. Pacient ni pripravljen na operacijo, če ga je strah, če tega ne dela zase, ampak za drugega, če ne spremeni svoje samopodobe, če preveč pričakuje, če ne razume, za kaj gre, če se njegov partner ne strinja...

Ste morda tudi na lastni koži preizkusili prednosti lepotnih posegov? Bi se odločili estetski kirurški poseg?

Glede gubic okoli oči sem na lastni koži preizkusil Botox in heliroske kisline, da bi vedel, kako to sprejemajo pacienti – ali jih boli, kakšen je občutek. Glede vašega drugega vprašanja, pa bi to storil, če bi mislil, da je potrebno. Zakaj pa ne?

Zaposleni: 6 redno zaposlenih - dva zdravnika, dve medicinski sestri, administrativni kader in pomožno osebje ter štirje pogodbeni zdravniki. Pacienti: Letno sprejmejo 4000 pacientov z napotnicami. Od tega opravijo 1000 operacij. Število pacientov, ki se odločijo za estetske posege, se giblje med 300 in 350. Njihovi pacienti prihajajo tudi iz tujine. Cenovno so zanimivi za Italijane in Nemce. Za Hrvate so predragi, Avstrijci pa slovenski medicini ne zaupajo. Cene estetskih posegov Dr. Fabjan nam je dovolil vpogled v številke, okrog katerih se gibljejo estetski posegi. Presodite, ali so cene sprejemljive tudi za vaš žep (cene so v tolarjih). Estetska kirurgija obraza - zgornja blefaroplastika: 120.000 - spodnja blefaroplastika: 150.000 - pomlajevanje obraza z lastno maščobo: odvzem 60.000 in 30.000 aplikacija - povečanje ustnic z lastno maščobo: do 90.000 - facelifting: od 250.000 do 500.000 - korekcija nosu: od 250.000 do 390.000 - pomlajevanje obraza s kislino Hylaform: do 70.000 - laserska odstranitev nenevarnih kožnih sprememb: 5000 za posamezno spremembo - lasersko odpravljanje gub okrog ust in okrog oči: do 100.000 - korekcija štrlečih ušes: 120.000 - pomlajevanje obraza z Botoxom(okrog oči, čelo, vrat): do 80.000 Oblikovanje telesa - povečanje prsi: 240.000 vsadki + 350.000 operacija - zmanjšanje prsi: 350.000 - dvig prsi: 350.000 - liposukcija: od 200.000 do 400.000 - abderoplastika: 400.000