Pismo šefom št. 1

Avtor: Klemen Belhar | Objava: 11.11.2008

Sporazumevanje med zaposlenimi in vodstvom je izrednega pomena za uspešno sodelovanje, zato je pomembno, da tako eni kot drugi znajo tudi molčati in prisluhniti.


Zaposleni so pogosto nesrečni, ker jih šefi ne pustijo do besede, šefi pa, ker zaposleni nič ne povedo. (iStockPhoto)

Pri svojem delu v Šoli retorike precejkrat srečujem ljudi, ki so zelo nesrečni zaradi svojega šefa. Ta nesreča ni splošno stanje in ne gre za to, da je šef nasploh slab, tečen ali osoren. Niti ne pomeni tega, da je tak šef povsem neuspešen. Nesrečnost je povezana predvsem z načinom sporazumevanja.
 
Med dobre lastnosti sodobnih vodij zadnje čase vedno prištejejo empatičnost in čustveno inteligenco. Oboje je izredno povezano s sporazumevanjem. Pravzaprav se oboje težje izrazi skozi dejanja kot skozi besede. Mnoge stvari je nujno povedati, izreči, drugače se jih sploh ne da opraviti.
 
Nalašč uporabljam besedo sporazumevanje, namesto vsestransko uporabljane tujske različice komuniciranje. Sporazumevanje vodi k sporazumu, zahteva dve strani, ki se sporazumevata, dve strani, ki nekaj rečeta. No, tudi beseda komuniciranje ima podoben pomen, saj zahteva skupnost. Več ljudi, ki nekaj povedo.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *