Pisateljica, ki je ustvarila fenomen Harry Potter

Po pisanju revije Forbes je Rowlingova postala prva oseba, ki je s pisanjem knjig zaslužila več kot milijardo dolarjev.

Mala Joanne Rowling si je domišljijske zgodbe izmišljala že kot otrok, njeno prvo občinstvo je bila dve leti mlajša sestra Dianne. »Še vedno se spominjam, kako sem ji pripovedovala zgodbo, v kateri je padla v zajčjo luknjo, kjer jo je zajčja družina hranila z jagodami.«

V osnovni in srednji šoli je Jo, kot so jo klicali, veljala za bistro, a ne izjemno učenko. »Moji starši so upali, da bom lahko postala tajnica,« se spominja teh dni. Leta 1982 ni opravila sprejemnih izpitov za vpis na Oxford, zato se je vpisala na univerzo v Exetru, kjer je študirala francoščino in klasično literaturo. Po diplomi se je preselila v London in začela delati kot dvojezična tajnica pri Amnesty International.

Usodna štiriurna zamuda

Dve leti pozneje sta se s tedanjim fantom odločila za selitev iz Londona v Manchester. In prav na poti med obema mestoma je v njeni glavi nastala zamisel za zgodbe o Harryju Potterju. Pisalo se je leto 1990 in Rowlingova je bila na vlaku, ki je imel štiriurno zamudo. V intervjuju za Boston Globe je o tem povedala: »Resnično ne vem, od kod je prišla ideja. Začela sem s Harryjem, potem pa so vsi ti liki in dogodki preprosto preplavili moje možgane.« Na svojo jezo s seboj ni imela svinčnika, da bi ideje zapisala, in ker je bila preveč sramežljiva, da bi si ga sposodila od katerega od sopotnikov, je pustila idejam, da so preplavile njene misli.

Pustila je službo v Amnesty International in se preselila na Portugalsko, kjer je poučevala angleščino in pisala knjigo. Tam je spoznala novinarja Jorgeja Arantesa in se leta 1992 z njim poročila. Devet mesecev pozneje se jima je rodila hčerka, a zakon je trajal le dobro leto. Konec leta 1993 se je preselila v Edinburgh in vse, kar je imela, je bila hčerka in tri poglavja prve knjige o Harryju Potterju.

V tem času so ji diagnosticirali klinično depresijo in nagnjenost k samomoru. V svoji bolezni pa je vendarle dobila navdih za Dementorje oziroma Morakvarje, bitja, ki iz ljudi sesajo dušo in se pojavijo v tretjem delu Harryja Potterja. Da bi se lahko posvetila pisanju, je zaprosila tudi za socialno pomoč z obrazložitvijo, da je tako revna, »kot je lahko reven človek v sodobni Britaniji, ne da bi bil brezdomec«. Prvo knjigo je končala v letu 1995 in ves ta čas živela od socialne podpore. Nato se je ponovno posvetila študiju, da bi pridobila certifikat za poučevanje na Škotskem.