Pet regij prihodnosti

---

Človek velikan

Na zemlji živi velikan. V njegovih rokah je tolikšna moč, da brez napora dvigne parni voz. Njegove noge so tako hitre, da lahko prehodi tisoč in več kilometrov na dan. Ima tudi peruti, s katerimi se povzpne nad oblake, in sicer više kot katerakoli ptica. Ima take plavuti, da na vodi in pod njo plava bolje kot katerakoli riba. Njegove oči vidijo nevidne reči, njegova ušesa slišijo, kar kdo govori na drugi celini. Njegova moč je tolikšna, da prebije gore in da ustavlja slapove. Po svoji volji spreminja površino zemlje, pogozduje, spaja morja in namaka puščave. Kdo je ta velikan? Ta velikan je človek.Iljin in Segal: Kako je človek postal velikan I (knjiga je v 80.000 izvodih oktobra 1949 izšla v Prešernovi knjižnici). 

Kako je mogoče kupiti ali prodati modrino neba in toploto zemlje? 

Kaj takega nam je povsem tuje. Svežina zraka in bistrost vode nista v naši posesti. Le kako bi ju mogli potem kupiti? Ne vem. Naše življenje se razlikuje od vašega. Pri pogledu na vaša mesta rdečega človeka zabolijo oči. Morda zato, ker je rdeči človek divjak in ne razume stvari. V mestih belega človeka ni mirnega kotička. Ni kraja, kjer bi se spomladi slišalo odpiranje listja ali drhtljaj mušičinega krilca. Morda zato, ker sem divjak – preprosto ne razumem. Hrup žali moja ušesa. Je kaj vredno življenje, če človek ne more slišati osamljenega krika kozoroga ali nočnega prepira žab v mlaki? Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj.  Smo del stvarstva: govor poglavarja Seattla ob prodaji zemlje priseljencem leta 1855 (Ljubljana: Gnostica, 2003).

---

   

Ko sem prebiral knjigo Pet regij prihodnosti (Five Regions of the Future), ki sta jo napisala futurista J. Barker in S. Erickson, sem se spomnil knjige Kako je človek postal velikan in govora poglavarja Seattla. Iljin in Segal zelo lepo in zanimivo opisujeta zgodovino človeštva (iz te knjige sem se veliko naučil in se zaradi nje verjetno odločil za študij fizike), vendar je rdeča nit knjige vzorec industrijske družbe, s katerim človek obvladuje naravo. Govor poglavarja Seattla pa pravi, da pripadamo naravi in da bo pohlep belega človeka »uničil zemljo in pustil za seboj samo puščo«. Očitno obstajata različna vzorca rdečega in belega človeka, ki so ju določile tehnologije, ki jih uporabljata.