Pet metod franšizinga

Na trgu obstaja vrsta franšiznih razmerij, ki so na voljo franšizorju in potencialnim franšizijem. Vsaka vrsta franšiznega razmerja nosi s seboj prednosti in slabosti, s katerimi se mora tako franšizor kot tudi franšizij soočiti. Obe strani morata zato temeljito proučiti, katera metoda bi jima najbolj ustrezala glede na dane razmere in poslovne želje.

 

In čeprav obstaja paleta možnih razmerij, večina franšiznih sistemov v glavnem uporablja spodaj navedenih pet vrst. Za lažje razumevanje posamezne vrste je najbolje, da si ustvarimo franšizorja Janeza, ki želi s pomočjo franšiznega sistema razviti mrežo športnih trgovin JaŠport doma in v tujini. Potem je tu potencialni franšizij Marko, ki se zanima za nakup franšizne trgovine JaŠport. Od poslovne odločitve franšizorja Janeza je zdaj odvisno, kakšno franšizo bo Marko lahko kupil.

To je najbolj razširjena metoda franšiznega razmerja, ki jo večina ljudi dobro pozna. Marko lahko v tem primeru kupi franšizo od franšizorja za upravljanje na določeni lokaciji. Rezultat te metode je, da ima franšizor določeno število franšizijev, ki upravljajo individualne enote na različnih lokacijah, on pa neposredno skrbi za njihov izbor in vso potrebno podporo.