Patent, patent s skrajšanim trajanjem ali oboje?

 

Slovenski zakon o industrijski razliki ponuja dve obliki patentnega varstva, in sicer klasičen patent in patent s skrajšanim trajanjem. Uradni pristojbini sta za obe obliki enaki in tudi pogoji za pridobitev varstva so v osnovi v obeh primerih enaki, saj morata biti izumiteljska zamisel oziroma tehnična rešitev v obeh primerih nova v svetovnem merilu, inventivna ter industrijsko uporabljiva. V splošnem pa je možno določen izum istočasno prijaviti kot patent in kot patent s skrajšanim trajanjem, vendar s patentom s skrajšanim trajanjem ni možno varovati rešitev področja tehnoloških procesov.

 

Klasičen patent lahko velja največ 20 let, in sicer pod pogojem, da prijavitelj do izteka 9. leta veljavnosti patenta predloži dokazilo, da izum izpolnjuje vsebinske pogoje za podelitev patenta. S tem pridobi tako imenovano ugotovitveno odločbo. V nasprotnem primeru patent po izteku 10. leta preneha veljati. Imetnik patenta lahko uveljavlja svojo pravico proti tretjemu šele v primeru, ko razpolaga z ugotovitveno odločbo. V postopku izdaje ugotovitvene odločbe se patentni zahtevki po potrebi spremenijo, s tem pa se obseg patentnega varstva primerno prilagodi danim možnostim in je tak patent tudi vsebinsko konsistenten. Problem pri klasičnem patentu lahko predstavlja nezmožnost uveljavljanja pravice v časovnem obdobju pridobivanja dokazila o izpolnjevanju pogojev za podelitev in izdaje ugotovitvene odločbe.

 

Patent s skrajšanim trajanjem velja največ 10 let in ga po tistem ni možno podaljšati in še zlasti ne na primer pretvoriti v klasičen patent. Imetnik lahko svojo pravico sicer takoj uveljavlja proti tretjemu, pri čemer so v dosedanjih sporih običajno izhajali iz predpostavke, da je bil patent s skrajšanim trajanjem pač podeljen in velja, dokler se ne razveljavi. Izdane so bile tudi začasne odredbe, ki pa so se večinoma izkazale za neupravičene, zato bodo možnosti za tovrstne špekulacije v prihodnosti zagotovo manjše. Dokazovanje, da imetnik patenta s skrajšanim trajanjem ni upravičen do tistega, za kar se predpostavlja, da mu je bilo podeljeno, je v praksi navadno dosti lažje in tudi učinkovitejše od obrambe »seznama želja«, kar patent brez preizkusa na novost in inventivnost v veliki večini primerov nedvomno je. Vsaka od obeh možnosti ima svoje pozitivne in negativne plati, za resne igralce je vendarle pravo orožje klasičen patent, ali pa kvečjemu oboje.