Pasti upravljanja d.o.o.-ja

Dejstvo je, da bi morala biti odločitev o vstopu v podjetniške vode odgovorna in premišljena poteza vsakega posameznika, kar še toliko bolj velja v zdajšnjih ne ravno cvetočih gospodarskih razmerah. V tržno razvitih državah je denimo uveljavljeno nepisano pravilo, da bodoči podjetniki pred vstopom na trg najprej naročijo ustrezno tržno raziskavo, ki naj jim pove, koliko možnosti imajo, da bodo v neki gospodarski sferi s svojim podjetjem uspeli. V Sloveniji je praksa precej drugačna, saj so številna podjetja ustanovljena nekako »na horuk«, denimo na osnovi dogovora med znancema, ki zahajata v isto gostilno, ki se potem ob gostilniškem pultu dogovorita, da bosta že naslednji mesec na veliko prodajala – karkoli že. Know-how o tem, kako to izvesti, pa prepustita materi usodi...

 

Pravne vidike delovanja podjetja je treba urediti, ker zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) regulacijo upravljanja d.o.o. v znatni meri prepušča dispozitivni ureditvi po družbeni pogodbi. Družbeniki d.o.o.-ja imajo namreč vsa pooblastila, da poljubno razporedijo svoje pravice in obveznosti pri upravljanju družbe (med drugim lahko določijo tudi, da imajo eni pri upravljanju družbe več besede kakor drugi, čeprav so v družbo vložili enaka sredstva). Seveda pa ta svoboda, ki izvira iz družbene pogodbe, ni neomejena, nekatera pravila, ki jih vsebuje zakon, so kogentna (obveznostna) in jih družbeniki ne morejo zaobiti z družbeno pogodbo. Eno takih se denimo nanaša na pravice manjšinskih družbenikov (to so tisti družbeniki, katerih deleži ne zadoščajo za sprejemanje pomembnejših odločitev družbe). Manjšinski družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, lahko namreč zahtevajo sklic skupščine d.o.o., prav tako pa lahko zahtevajo tudi, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Taki družbeniki lahko tudi sami skličejo skupščino ali določeno zadevo uvrstijo na dnevni red, če večinski družbeniki njihovo zahtevo po sklicu skupščine ignorirajo.