Pasti prevozne pogodbe

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 09.08.2012

Kakšne so zakonite pravice in obveznosti, ki se jih morata držati prejemnik in prevoznik, da ne prihaja do sporov.



 
V praksi je mogoče opaziti čedalje več sporov med prevozniki in prejemniki pri opravljanju najrazličnejših vrst prevozov, in sicer predvsem ko gre za prevoz najrazličnejše opreme (denimo pohištva) ali materiala (denimo gradbenega materiala). Največ sporov nastaja predvsem zaradi zamud pri dostavi blaga in zaradi zaračunanih stroškov prevoza, ki so v mnogih primerih višji od dogovorjenih. V članku bom prikazal, kakšne zakonite pravice in obveznosti imata pri prevozu blaga prejemnik na eni in prevoznik na drugi strani.
 
Prevoz stvari sicer urejajo določila Obligacijskega zakonika o prevozni pogodbi pa tudi nekateri podzakonski akti in pa seveda prevozna pogodba, če je ta sklenjena. Obligacijski zakonik za prevoznika šteje tako tistega, ki se ukvarja s prevozom kot s svojo redno dejavnostjo, kot tudi tistega, ki se s pogodbo zaveže, da bo za plačilo opravil določen prevoz.
 
Pravice prejemnika
 
Predvsem lahko prejemnik uveljavlja svoje pravice iz prevozne pogodbe proti prevozniku šele tedaj, ko pošiljka prispe v namembni kraj. Preden prispe pošiljka v namembni kraj, jo je prevoznik na prejemnikovo zahtevo dolžan temu izročiti le tedaj, če ga za to pooblasti pošiljatelj. Prevoznik je dolžan prejemnika nemudoma obvestiti o prispetju pošiljke, mu jo dati na razpolago, kot je dogovorjeno, ter mu predložiti tovorni list, če je bil ta izdan. Prejemnik ima pravico zahtevati, da se z zapisnikom ugotovi istovetnost pošiljke in če je bila pošiljka poškodovana, tudi v čem je poškodba. Če prejemnik ugotovi, da pošiljka ni ista, kot je bila izročena prevozniku, ali če je poškodba večja, kot je trdil prevoznik, trpi stroške take ugotovitve prevoznik.
 
Prejemnik pošiljke je na podlagi zakona zavezan, da plača za prevoz in vrednost pošiljke v trenutku prevzema te pošiljke (razen če je v prevozni pogodbi ali v tovornem listu dogovorjeno kaj drugega). Če je višina plačila za prevoz določena s tarifo ali s kakšnim drugim objavljenim obveznim pravnim aktom, si s pogodbo ni mogoče zagotoviti višjega plačila. Če pa višina plačila za prevoz ni določena na tak način pa tudi ne s prevozno pogodbo, ima prevoznik pravico do običajnega plačila za konkretno vrsto prevoza.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *