Pasti podjemne pogodbe

Mladi podjetnik Marjan je imel visoko leteče načrte. Na banki je najel kar visok kredit in z njim za ugodno ceno kupil poslovne prostore v izmeri več kot 400 kvadratnih metrov v Stegnah v Ljubljani. Ukvarjati se je nameraval s prodajo gospodinjskih predmetov. Slaba plat sicer ekonomsko ugodnega posla je bila v tem, da so bili poslovni prostori ob nakupu v precej ubogem stanju in potrebni temeljite prenove. Marjan je kmalu ugotovil, da bo treba v  poslovne prostore vložiti še nekaj denarja, saj jih je bilo treba temeljito očistiti, prepleskati, na novo napeljati vodovodno napeljavo, kupiti notranjo opremo ... Ker pa mu je zaradi ugodne cene prostorov ostalo še nekaj denarja, je bil pripravljen tudi na to investicijo. Poklical je direktorja gradbenega podjetja, ki ga je poznal že od prej, in se z njim dogovoril za adaptacijo objekta. Vse lepo in prav. Obrtniki so svoj posel opravili v roku, na prvi pogled popolnoma korektno in Marjan jim je zato plačal dogovorjeni znesek za opravljene storitve. Napaka.

 

Čez čas se je izkazalo, da je bila adaptacija opravljena malomarno. Voda je puščala na več mestih, v dveh pisarnah so se dvignili tlaki, na hodniku je odpadel omet. Marjan je bil ogorčen – kaj, za vraga, so »mojstri« tu počeli! Poklical je kolega odvetnika, ki ga je pomiril, da bo lahko dobil povrnjeno vso škodo iz naslova jamčevanja za napake. No, vsaj to, si je mislil Marjan. Vendar pa njegov odvetnik ni bil seznanjen z vsemi podrobnostmi zadeve. Ni vedel, da je Marjan o napakah pozabil uradno obvestiti izvajalce. Kazalo je, da se bo moral Marjan zaradi te, na prvi pogled nepomembne formalnosti obrisati pod nosom za vso odškodnino, saj velja, da izvajalec po zakonu za skrite napake ne odgovarja, če ga naročnik o teh napakah ne obvesti v enem mesecu od tedaj, ko so te bile odkrite.