Pasti gradbene pogodbe

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 08.04.2013

Ker je gradbeništvo kot panoga že nekaj časa v krizi, je še toliko bolj pomembno, da se posamezniki in podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, čim bolje poučijo o zakonskih določilih, ki urejajo njihove pravice in obveznosti pri graditvi objektov.


Če bodo vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, dobro poznali vse pasti, se bodo lahko ustrezno pravno zavarovali pred neugodnimi konfliktnimi situacijami ali celo odškodninskimi zahtevki, ki bi jih utegnili zoper njih nasloviti naročniki.

 

Gradbena pogodba

 

Prva stvar, ki bi se je morali držati vsi, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, je, da z naročniki podpišejo pisno gradbeno pogodbo, ki jo nekateri imenujejo tudi pogodba o izvedbi del ali pa pogodba o gradbenih delih. Izrecno je namreč določeno, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obliki, ni pa nujno, da je sestavljena v obliki notarskega zapisa.

 

Bistvena značilnost take pogodbe je v tem, da za izvajalca vsebuje tako imenovano obligacijo uspeha. Kaj to pomeni? Pomeni to, da lahko izvajalec terja plačilo za svojo storitev le, če v dogovorjenem roku po določenem načrtu na določenem zemljišču zgradi neko zgradbo (ali izvede kakšna druga gradbena dela - denimo adaptacijo objekta, dozidavo ipd.). Če želi, da mu naročnik plača, mora svoje delo torej uspešno končati in ne zadostuje, da se je »le« trudil, da bo delo uspešno končal. Naročniku mora pokazati konkreten »izdelek« (stavbo, garažo, vrtno uto, nadstrešek), o katerem sta se dogovorila v gradbeni pogodbi. Seveda obstajajo tudi določene izjeme od tega pravila. Če izvajalec del ni mogel dokončati zaradi krivde naročnika ali zaradi višje sile, mu vseeno pripada določeno nadomestilo za opravljeno delo.

 

Dobro je, da se izvajalci zavedajo, da daje zakonodaja naročnikom pri gradbeni pogodbi veliko pravic. Ti lahko namreč izvajalca stalno nadzorujejo, kako dela, prav tako lahko nadzirajo količino in kakovost materiala, ki ga izvajalci uporabljajo pri gradnji. To pomeni, da ga lahko kadarkoli opozorijo, da nekoliko površno meša malto, pa tudi to, da naj nabavi kakovostnejši les ali kakovostnejše strešnike.

 

Za vsako spremembo od predvidenega načrta mora izvajalec pridobiti naročnikovo soglasje. Če želi, denimo, izvajalec jamo skopati nekaj decimetrov stran od predvidenega načrta, naj se tega raje ne loti brez naročnikovega soglasja, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačila za tako delo.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *