Parada sindikalnega ponosa

Slednje velja v glavnem za tiste sindikalistične hujskače, ki ne branijo standarda zaposlenih ali standarda socialne države, temveč pod okriljem vsega tega predvsem in samo svoje plače. Velika večina njihovih članov ima namreč bistveno manjšo plačo kakor oni sami. In ljudje s podpovprečno plačo iz svojega žepa plačujejo tem hujskačem za plače, ki so nekajkrat višje od njihovih. Pa naj jih kdo razume, če more.

 

Interes vseh državljanov je, da imamo dober, visoko strokoven javni sektor. Konec koncev je to civilizacijska pridobitev, kateri se noben normalen državljan nima interesa odreči. Interes vseh državljanov je tudi, da so vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju, primerno plačani za svoje delo in prav tako, da so s plačilom za opravljeno delo zadovoljni. Res je tudi, da si marsikateri zaposleni v javnem sektorju že leta zasluži višjo plačo, kot jo ima. Vendar so za plačno uravnilovko javnega sektorja odgovorni predvsem in samo sindikati. Ti vedno zagovarjajo povprečne kadre in destimulirajo bolj strokovne in bolj usposobljene.

 

Ko sem na paradi ponosa slišal politične pamflete proti ukrepom vlade, se mi je stemnilo pred očmi. Jasno je, da cilj ni socialna država, temveč rušenje vlade. Kot specialist za menedžment sprememb vem, da zanje, ko pride pravi trenutek, nimaš dveh možnosti. Ali uspeš prvič, ali nikoli.