Pametni podjetniki pišejo

Razvojnih strategij podjetja je več vrst, najpogosteje pa govorimo o strategiji poslovanja kot celote in o kadrovski strategiji. Glede na potrebe posameznega podjetja lahko to izdela strategijo le za posamezen segment poslovanja, kjer čuti, da je to potrebno (na primer za proizvodnjo, nabavo, trženje), kar pa je predvsem značilno za večja podjetja. Za mala in srednja podjetja ponavadi velja, da (če že) izdelajo strateški načrt poslovanja v prihodnosti, ga izdelajo za podjetje kot celoto, znotraj tega pa opredelijo posamezne segmente, ki jih povežejo v smiselno sklenjeno celoto in nakažejo potrebno soodvisnost. V nadaljevanju bomo vse načrte poslovanja, torej poslovne načrte, naložbene načrte, načrte razvoja kadrov in druge imenovali, če ne bo to izrecno drugače povedano, z eno besedo “razvojni načrti”.

Zakaj negativen odnos podjetnikov?

Večina podjetnikov, najsi bodo na začetku svojega poslovanja ali pa na trgu že nekaj časa delujejo, ima dokaj negativen odnos do razvojnih načrtov poslovanja svojega podjetja. Če smo natančnejši - do razvojnih načrtov v pisni obliki!

Če vprašamo podjetnike, kaj nameravajo storiti s svojim podjetjem v prihodnosti, katere nove podjeme načrtujejo in podobno, bodo verjetno hitro vedeli povedati nekaj osnovnih usmeritev. A le redki izmed njih bodo te svoje zgodbe podkrepili s pisnim gradivom, pa četudi le na nekaj straneh vsebine in z okvirno finančno konstrukcijo. Da o kakovostnem poslovnem načrtu ali naložbenem programu niti ne govorimo. In kot sogovorniki bi v tistem trenutku težko vedeli, ali je to, kar podjetnik govori, le plod njegove domišljije in nerealnih predstav, ali pa so to resnično realni razvojni načrti njegovega podjetja.

Medtem ko imajo v velikih podjetjih večinoma za to strokovno usposobljene službe oziroma imajo dovolj zaposlenih, da jih lahko pripravijo, je v malih in srednjih podjetjih to dokaj pogost pojav, razlogi pa so predvsem naslednji:

1. Podjetniki menijo, da je dovolj, če imajo načrt v “svojih glavah”!
Ne pomislijo pa, da drugi člani podjetniške ekipe praviloma s tem niso seznanjeni in ne vedo, kaj in kako vodja razmišlja. Predvsem pa to pomeni, da ne vedo, kaj natančno vodja od njih pričakuje. Zato neredko pride tudi do težav s komunikacijo, ker vodja meni, da drugi zaposleni razumejo in natančno vedo, kaj hoče, vendar temu ni tako. Zato nastajajo težave, ki se odražajo v neusklajenih dejavnostih pri delu, posledica pa sta slaba volja in nemotiviranost, kar lahko povzroči tudi odhajanje ljudi iz podjetja.

2. Podjetniki pravijo, da se “okolje tako hitro spreminja, da ni vredno delati pisnih razvojnih načrtov, ker so lahko že jutri zastareli”.
Res je, da se razmere v okolju hitro spreminjajo. Ni pa res, da so lahko razvojni načrti že jutri zastareli, saj naj bi bili rezultat premišljene strategije, opravljenih raziskav in drugih ugotovitev pri raziskovanju podjetniške priložnosti.
Manj ko boste razvojne načrte delali na pamet, dlje časa bodo aktualni. Z natančnimi raziskavami in s tako ugotovljenimi dejstvi pokažemo partnerjem svoje namene, ki so tako videti veliko resnejši, kot če takšnih razvojnih dokumentov ni.

3. Podjetniki ponavadi pravijo, da “so razvojni načrti namenjeni le tretjim osebam - bankam ali drugemu viru financiranja. Če bomo potrebovali dodatna finančna sredstva (na primer dolgoročno posojilo), bodo ti že povedali, kaj potrebujejo, ali pa si bodo naše poslovanje ogledali iz bilanc. Vse, kar bo treba storiti, je izpolnitev vloge”.

Že mogoče. Vendar se je treba zavedati, da so tovrstne vloge namenjene le njim samim (bankam ali drugemu viru financiranja) in da se nanašajo le na preteklo poslovanje podjetja. Med pripravo razvojnih dokumentov pa naj bi se podjetnik srečal z vprašanjem poslovanja v prihodnosti, kar pomeni da si bo moral odgovoriti na vprašanja ali dileme, ki si jih brez tovrstnega odnosa vsekakor ne bi zastavil oziroma nanje ne bi pomislil. Poleg tega se podjetnik premalo zaveda, da s pridobitvijo sredstev nastopi tudi obveza do njihove izkoriščenosti in vračanja obveznosti do vira financiranja, kar je mogoče le takrat, če je načrtoval realne cilje in jih bo z načrtovanimi dejavnostmi tudi uresničil.

4. Podjetniki pravijo, “da nimajo časa za oblikovanje razvojnih načrtov, ker morajo služiti denar oziroma se ukvarjati s pomembnejšimi vsakodnevnimi stvarmi”.
Že mogoče - na kratek rok! Razvojni načrti pa naj bi bili dolgoročno usmerjeni in med njihovo pripravo lahko naletite na odkritja, ki bodo vaše načrte morda bistveno spremenili. Morda boste celo opustili misel na posel. Vsekakor se je s takim dejstvom ceneje seznaniti, preden dejansko začnete poslovati in namenjati svoj dragoceni čas neperspektivni dejavnosti. Morda boste med pripravo razvojnega dokumenta, ko boste na primer opravili tržno raziskavo, odkrili novo tržno nišo, od katere pa boste zaslužili veliko denarja!

Kje so razvojni načrti potrebni?

Morda se komu problematika negativnega odnosa do razvojnih načrtov ne zdi tako pomembna in si misli “naj delajo, kakor pač hočejo, z načrti ali brez”. Vendar zadeva ni tako nedolžna, kot se na prvi pogled zdi. Res je, da nihče ne more prisiliti podjetnika, naj si naredi razvojni načrt. Ko pravimo nihče, mislimi na posamezno osebo. Vendar pa naj bi ga okolje, v katerem podjetnik deluje, prej ali slej “prisililo”, da bo tovrstni načrt naredil.

Pri različnih oblikah “državne pomoči”, namenjene podjetjem prek nepovratnih sredstev, razpisov za kratkoročna in dolgoročna posojila (kar ponujajo predvsem banke in nekateri javni skladi ter razvojne agencije), je treba prav tako priložiti razvojni načrt. Ustanova, ki tovrstnega kakovostnega razvojnega dokumenta ob podelitvi sredstev na zahteva, se obnaša skrajno neodgovorno in nikakor v duhu dobrega gospodarja, ki upravlja s sredstvi.

Če pogledamo razpise za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje načrtovanih poslovnih podjemov, ki jih dodeljujejo ministrstvo za gospodarstvo in druga ministrstva, opazimo, da v razpisni dokumentaciji med drugim zahtevajo jasne opredelitve vizije podjetja, kratkoročnih in dolgoročnih ciljev poslovanja, načrtovanih dejavnosti za dosego postavljenih ciljev, potrebnih kadrov, načrtov naložb, terminskih načrtov, načrtovanih denarnih tokov z izračunom neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti, dobe vračila naložbe in druge kazalnike ter sestavine razpisne dokumentacije.

Na tem mestu ste si verjetno že sami odgovorili in rekli “no, bomo že nekaj napisali, da le dobimo sredstva”. Verjetno boste res nekaj napisali, in če vam bo sredstva uspelo pridobiti, boste zadovoljni. Vendar pa ne pozabite na drugi del zgodbe, na dejstvo, da se zdaj ta pravzaprav šele začne. Uresničiti morate namreč navedene dejavnosti, saj boste morali sicer sredstva vračati (če ste pridobili nepovratna, izključno namenska sredstva), ali pa ne boste uresničili načrtovanega posla, za katerega ste dobili posojilo, kar pomeni, da boste težko vračali glavnico in obresti. V tem primeru se bo vaša pozornost usmerila zgolj na vračanje dobljenih sredstev, ne pa v poslovanje, kjer naj bi dobljena sredstva uporabili in jih oplemenitili. V tem primeru je bilo škoda, da ste se za projekt sploh odločili, in bi bilo boljše, da bi namesto vas sredstva dobil kdo drug.

Na prvem mestu je podjetnik sam

Ko smo govorili o tem, kje vse razvojne načrte zahtevajo (oziroma naj bi jih), smo omenili le zunanje osebe oziroma ustanove. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je razvojni načrt namenjenpredvsem podjetniku in njegovi podjetniški ekipi in mora zanje pomeniti poziv k akciji! Zakaj podjetniku?! Ker je nosilec posla. Lahko je v vlogi lastnika, managerja ali direktorja, a mora imeti celoten pregled nad poslovanjem in usmerjati delovanje celotne organizacije v uresničevanje načrtovanih ciljev v razvojnem načrtu.

In zakaj podjetniški ekipi? Zato, da se jasno vidi, kakšna je vloga posameznega člana ekipe, kakšne rezultate naj bi dosegel, do kdaj in kako bodo imeli njegovi rezultati vpliv na dobro poslovanje organizacije kot celote. Vsakdo se mora namreč čutiti pomembnega in mora jasno prepoznati svoje mesto v ekipi. Sicer se bo le težko motiviral za posle, ki jih načrtujete.

Pomen kadrovske strategije

Radi pa bi opozorili še na en paradoks. Med podjetniki in tudi v medijih se vse pogosteje govori o človeškem potencialu kot o gonilu razvoja gospodarstva, o pomenu kakovostnega dela mladih izobraženih ljudi, ki naj bi bili dejavnik spremembe miselnosti. Govorimo o tem, da je treba strokovnjake obdržati v domačih podjetjih in jim dati ugodne razmere za delo, jim ponuditi možnost dodatnega izobraževanja, štipendiranja, jim ponuditi kadrovska stanovanja .... Vse lepo in prav, toda poglejmo, koliko podjetij, ima izdelano kadrovsko strategijo, kjer bi opredelili, kakšen profil ljudi bodo predvidoma potrebovali v prihodnosti, s kakšnimi sposobnostmi in znanji, kdaj jih bodo potrebovali, kaj so jim pripravljeni ponuditi, kaj bodo od njih zahtevali, in podobno?! Če bi podjetja imela izdelane strategijo razvoja kadrov, bi tudi sama ugotovila, kaj je tisto, kar lahko že danes ponudijo potencialnim sodelavcem in jih tako privabijo k sebi. Brez izdelane strategije razvoja kadrov, je tudi snovanje vizije podjetja in določanje ciljev praktično brezpredmetno. Kdo bo pa pripomogel k njihovi uresničitvi, če ne ljudje?

Napotki za spremembo prepričanja

Prenova prepričanja, ki bo pomenila dejaven odnos do razvojnih načrtov, je postopek, katerega koristnost mora najprej odkriti podjetnik sam. Na tej poti velja:

• Vsekakor izdelajte strateški poslovni načrt za podjetje kot celoto, pri pripravi pa morajo dejavno sodelovati zaposleni v podjetju.
• Misli in ideje o poslovanju svojega podjetja, ki jih imate “v glavi”, izlijte na papir in z njimi seznanite zaposlene. Ne vsiljujte le svojih idej, ampak skupaj pretehtajte stvari.
• Razvojni načrti naj ne bodo sami sebi namen in naj ne bodo izdelani na hitro, ne vežite jih v usnjene platnice in jih nikakor ne zaklenite v omaro. Izdelani morajo biti premišljeno, pomeniti pa morajo poziv k akciji!
• Vsekakor izdelajte strategijo razvoja kadrov, kjer boste opredelili načrtovano izobraževanje zaposlenih: kako bodo pridobljeno znanje širili med druge zaposlene in kako se bo to odražalo pri kakovosti in učinkovitosti poslovanja, usklajenost doseganja ciljev organizacije in osebnih ciljev zaposlenih, potrebe po morebitnih novih kadrih ? predvideni termin, potrebna izobrazba, izkušnje, kaj ste pripravljeni ponuditi in kaj boste zahtevali ... Iz strategije razvoja kadrov mora biti jasno razvidno, kako bo vsak posameznik pripomogel k doseganju postavljenih ciljev.
• Izdelajte okvirno finančno konstrukcijo svojega poslovanja ali načrtovane naložbe.
• Osredotočite se na določanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev in na potrebne konkretne dejavnosti za njihovo doseganje.
• Kratkoročno ne spreminjajte idej glede poslov, ljudi, kajti če vam bo to prišlo v navado, boste dajali občutek, da ne veste, kaj bi radi. Zaposleni bodo zbegani in imeli bodo občutek, da je vse, kar naredijo, nekoristno.

Koristna zunanja pomoč

Zaradi vsega povedanega je dobro, da si za svetovalca ali sodelavca pri projektih pridobite tudi ustrezno zunanjo ustanovo, ki ni čustveno vezana na vaše podjetje in tak način priprave razvojnih dokumentov tudi zagovarja. V procesu izdelave strateškega načrta se bodo pri sodelovanju z odgovornimi ljudmi v podjetju odprla vprašanja, ki ste jih morda sami zavestno tlačili globlje vase in o njih niste želeli glasno razmišljati, ker ste vedeli, da so težavna. Morda pa nanje sami niste niti pomislili.

Srečno!