Označevanje medu

Pravilnik o medu vsebuje določila, ki jih morajo upoštevati tako pridelovalci, kot tudi ostali ponudniki medu. 

Pravilnik določa načine razvrščanja in poimenovanja medu glede na njegov izvor ter glede na način pridobivanja.  

 

Glede na izvor se med lahko poimenuje kot:
- cvetlični med ali nektar,
- med iz mane ali gozdni med. 

 

Glede na način pridobivanja pa se med poimenuje kot:
- med v satju,
- med s satjem ali deli staja v medu,
- samotok,
- točeni med,
- prešani med,
- filtrirani med. 

Poleg že navedenih oznak in poimenovanj pravilnik določa še eno vrsto medu – to je pekovski med, ki je primeren le za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Ta med ima lahko, za razliko od ostalih vrst medu, tuj vonj ali okus in je že začel fermentirati ali je bil pregret.  

Med mora biti označen glede na splošne predpise o označevanju predpakiranih živil.  

Poleg tega pa veljajo za med naslednje posebnosti:
- V prometu z medom se lahko uporabljajo le zgoraj navedena poimenovanja medu, če seveda posamezna vrsta medu izpolnjuje pogoje za posamezno poimenovanje.
- Namesto tega se lahko uporabi tudi splošno poimenovanje "med" (razen za filtrirani med, med v satju ali s kosi satja ter za pekovski med), ki se mu lahko doda oznaka glede cvetov oz. rastlin, iz katerih izvira med, glede regionalnega in teritorialnega porekla medu ter glede posebnih kriterijev kakovosti, ki jih izpolnjuje določena vrsta medu.
- Na označbi medu mora biti navedena tudi država, ker je bil med pridelan. 

Med mora biti proizveden in označen po zahtevah pravilnika do 1.8.2004, če pa je proizveden in označen pred tem datumom, je lahko v prometu do porabe zalog. 

VELJAVNOST:
Od 1.4.2004. 

 

PRAVNI VIR:
Pravilnik o medu (UL RS 31/2004)
Zakon o kmetijstvu (UL RS 54/2000, 52/2002, 58/2002)