Oslabitve zalog

 

Na vaša vprašanja bom skušala odgovoriti, kar po vrstnem redu: 

1.  Oslabitev zalog delamo vedno takrat, ko ugotovimo, da je njihova vrednost padla in je nižja glede na njihovo tržno vrednost. To lahko pomeni, da za te zaloge ni več zanimanja (ni jih mogoče niti kupiti niti prodati) na trgu oziroma jih sploh ni, kar pomeni, da je tržna vrednost ne samo nižja od knjigovodske, ampak je sploh ni, kar pomeni, da je takšna tržna vrednost zalog nič (velja za zaloge materiala, gotovih proizvodov, trgovskega blaga). Uskladitev lahko naredite že med letom oziroma je priporočljivo, da jo naredite vsaj ob zaključku poslovnega leta. Takšna uskladitev naj bo sestavni del obveznega letnega popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev (letna inventura). Usmeritev, kdaj boste usklajevali vrednost zalog (koliko odstotkov mora biti tržna vrednost nižja od vaše knjigovodske, da boste naredili oslabitev) imejte opredeljeno v internem aktu, to je v Pravilniku o računovodenju oziroma Sklepih podjetnika.

2.  Dokumentacija, ki jo morate imeti kot dokazilo za oslabitev zalog, so ponudbe in predračuni, iz katerih bo razvidno, kakšna je tržna vrednost vaših zalog. To je osnova, da naredite oslabitev zalog v svojih poslovnih knjigah in vse skupaj vključite v inventurni elaborat ali drugi interni dopis in dokument, kar vam bo osnova za knjiženje v vaše poslovne knjige. Oslabitev zalog knjižite na konto 721 (debet) in vam je davčno priznan odhodek.

3.  Oslabitev se vam bo odražala v bilanci stanja (manjša vrednost zalog) in v izkazu poslovnega izida (večji prevrednotovalni odhodki). Kar pomeni, da boste izkazali manjšo vrednost aktive (vašega premoženja) in manjši poslovni izid. Oslabitev zalog je davčno priznan odhodek, kar pomeni, da ne boste v davčnem obračunu podvrženi večjemu plačilu davka od dohodka pravnih oseb oziroma davka iz dejavnosti.

4.  Stopnje oslabitve zalog niso predpisane oziroma določene, kdaj boste naredili oslabitev, je vaša poslovna odločitev, ki jo morate imeti opredeljeno v internih aktih (že opisano v točki 2).

5.  Oslabitev ni podvržena vplivom davka na dodano vrednost, kar pomeni, da ne gre za promet, zato ga pri oslabitvah ne upoštevate.