Organizacijska kultura

 

Organizacijska kultura je pomemben del neotipljivega kapitala podjetja. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je organizacijska kultura osebnost organizacije. Kultura je sestavljena iz temeljnih prepričanj, vrednot, norm (pravil) in vidnih znakov (artefaktov) ter vedenj, ki jih opazimo pri zaposlenih v podjetju.

 

V Sloveniji je večina podjetij nekje na prehodu iz tradicionalne v sodobno ali vsaj sodobnejšo organizacijsko kulturo. Obe kulturi imata svoje značilnosti, razlik je kar nekaj, predstavljam pa vam nekaj najpomembnejših:

 

1.  Individualizem : Timsko delo – v tradicionalni organizaciji delo poteka bolj individualno, pomemben je posameznik, njegovo strokovno znanje, ki je tudi skoncentrirano pri njem. V sodobni organizacijski kulturi je delo bolj timsko, pomembno je sodelovanje in zavezništvo.

2.   Usmerjenost v procese : Usmerjenost v ljudi – v tradicionalni kulturi vlada bistveno večja usmerjenost v organizacijske procese, potek dela, podatke, pravila in birokracijo. V sodobni organizacijski kulturi postanejo pomembni zaposleni. V ozadju vlada prepričanje, da so zaposleni ključni kapital podjetja, zato se je treba ukvarjati z razvojem, motivacijo in zadovoljstvom zaposlenih.

 

3.  Reaktivnost : Proaktivnost – v tradicionalni organizacijski kulturi prevladuje prepričanje, da je treba biti na spremembe dobro pripravljen. V sodobni je pomembna proaktivnost – delo in ideje za prihodnost. Ne gre več za reakcijo na spremembo, temveč za ustvarjanje sprememb – za ustvarjanje prihodnosti.

4.  Trud : Rezultati – v tradicionalni organizaciji je bil pomemben trud, vložena energija in količina časa ter dela, ki ga je zaposleni porabil za svoje delo. V sodobni organizaciji to preide na usmerjenost k rezultatom in pomembno postane doseganje ciljev.

5.  Statična organizacija : Dinamična – medtem ko je za tradicionalno organizacijo značilna neka stabilnost, so za sodobno organizacijo značilne mnoge spremembe. Zanjo so značilne pogoste inovacije, zato morajo biti zaposleni pripravljeni na stalno prilagajanje (okolje se namreč ves čas spreminja). Če želijo preživeti v današnjem visoko kompleksnem svetu in tržnem gospodarstvu, se morajo organizacije neprestano prilagajati novim situacijam v spreminjajočem se okolju.

6.  Hierarhična organizacija : Sploščena – za tradicionalno organizacijo je značilno avtokratsko vodenje, veliko število hierarhičnih nivojev, sodobna organizacija je bolj demokratična (zaposlenim daje več moči).

7.  Usmerjenost vase : Usmerjenost k strankam – v tradicionalni kulturi so se podjetja ukvarjala predvsem sama s sabo, s svojimi organizacijskimi in proizvodnimi procesi ter skušala vzpostavljati transparenten red znotraj tega. V sodobni organizaciji je ključna usmerjenost k strankam, ker so te ključni vir prihodkov za podjetja.

 

8.  Vodstveni nadzor : Delitev moči – za tradicionalno organizacijo je značilno, da ima v njej vodja nadzor nad delavci in dogajanjem, v sodobni organizaciji prihaja do delitve moči pri odločanju.

 

9.  Skrivanje znanja : Delitev znanja – v tradicionalni kulturi je bilo pomembno strokovno znanje ohraniti zase, da bi si zvišali lastno tržno vrednost. V sodobni organizaciji je pristop radikalno drugačen, saj je pomembno, da se znanje in informacije čim hitreje razširijo do vseh bistvenih ljudi, ki so vpleteni v projekt (do vseh članov projektnega tima, vodje projekta, vodje oddelkov, drugih zaposlenih).

10. Izogibanje tveganju : Upravljanje tveganja – tradicionalne organizacije so se poskušale čim bolj izogibati poslovnim in drugim tveganjem. Pomembna je bila stabilnost, predvidljivost in predvsem zadostna količina informacij in podatkov, ki so omogočali pravilne odločitve. Napake v poslovnih odločitvah so bile strogo nezaželene in razumljene kot poraz ali lahkomiselnost. V sodobni organizaciji se v podjetjih zavedajo tveganja, zavedajo pa se tudi, da večje kot je tveganje, večji je potencialni donos. Večkrat tvegajo na podlagi nezadostnih informacij in podatkov, vendar to počnejo zavestno in v kontekstu poslovnih tveganj.

 

V zadnjih desetih letih so raziskovalci v tujini vzeli temeljito pod drobnogled vpliv organizacijske kulture na finančno uspešnost podjetij. Ugotovitve raziskav konsistentno kažejo, da ima ta velik vpliv na finančni uspeh podjetja – organizacije z značilnostmi sodobne organizacijske kulture se hitreje in uspešneje prilagajajo lokalnemu in globalnemu tržišču ter so uspešnejše od tistih, v katerih prevladuje tradicionalna organizacijska kultura.