Pred izdelavo zanesljive projekcije poslovnega in davčnega izida je računovodja dolžan izvesti določene postopke in notranje kontrole, s katerimi si zagotovi pravilne podatke, ki so podlaga za izdelavo projekcije na letni ravni. Ta je za podjetnika že podlaga za sprejemanje poslovnih odločitev, ki lahko vodijo k optimalni višini poslovnega in davčnega izida. Če pred izdelavo projekcije računovodja ni izvedel potrebnih notranjih kontrol, se kaj lahko zgodi, da bo končni rezultat zaradi pozneje ugotovljenih napak zelo odstopal od pričakovanega, njegova posledica pa bodo napačne poslovne odločitve. To je največkrat takrat, ko podjetnik potrebuje nemudoma vsaj »približen« rezultat zaradi sprejema ustreznih poslovnih odločitev, manj izkušen računovodja pa mu v želji, da bi mu ustregel in bil pri tem »ažuren« in hiter, postreže z nepreverjenim rezultatom, ki je lahko zaradi ene same računovodske napake daleč od realnosti.
V nadaljevanju poglejmo, kateri predhodni postopki so potrebni, da lahko zanesljivo predvidimo pričakovani poslovni in davčni izid.
Kontrolno-analitični postopki v računovodstvu
Omenili smo že, da je ena temeljnih nalog računovodje, da z ustreznimi projekcijami poslovnega in davčnega izida in z ustreznimi nasveti pomaga podjetniku pri sprejemanju poslovnih odločitev, ki bodo krojile poslovni in davčni rezultat njegovega podjetja.
Cilji kontrolno–analitičnih postopkov v računovodstvu so:
- zanesljivost podatkov v poslovnih knjigah, ki so podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov in letnih poročil,
- objektiven prikaz finančnega stanja v letnih poročilih,
- realen prikaz poslovnega izida,
- realen obračun davčnih obveznosti,
- sprejem pravilne ocene poslovanja in delovanja poslovodstva,
- ugotavljanje pravilnega deleža lastnikov v dobičku,
- sprejem dejavnosti za izboljšanje poslovanja v prihodnjih obdobjih
- in drugo.
Ugotovili smo že, da mora računovodja pred izdelavo medletnega poslovnega in davčnega izida ter pred izdelavo njune projekcije na letni ravni opraviti ustrezne kontrolne postopke in opravila, ki jih navajamo v nadaljevanju. V nasprotnem primeru projekcija ne bo pravilna, prav tako pa bodo napačne tudi na njeni podlagi sprejete poslovne odločitve.
Potrebna opravila in kontrolni postopki so najpogosteje tile:
1. izvedba letnega popisa sredstev in obveznosti do njihovih virov (inventura),
2. kontrola postopkov obračuna amortizacije, obresti, plač, kalkulacij, kala, loma razsipa, davkov ipd.,
3. pregled pravilnosti vnosa podatkov v poslovne knjige s poudarkom na:
- kontroli prenosa začetnih stanj na kontih stanja,
- razčiščevanju posameznih kontov glavne knjige,
- uskladitvi analitičnih knjigovodstev s konti glavne knjige,
- preverjanju knjiženja v skladu z načelom »nastanka poslovnega dogodka« (obračuni med dvema obdobjema, plačani stroški bodočih obdobij, odloženo plačilo stroškov, odloženi prihodki ....),
- iskanju neevidentiranih poslovnih dogodkov (na primer zamudnih obresti, rezervacij, naknadno prispelih knjigovodskih listin od poslovnih partnerjev ...),
- knjiženju popisnih popisnih viškov in primanjkljajev,
- kontroli vsega ostalega, kar vpliva na pravilen vnos podatkov v poslovne knjige (ali so knjiženi za vse mesece vsi periodični stroški, na primer voda, elektrika, najemnina, telefon);
4. okrepitev in oslabitev sredstev in obveznosti do njihovih virov (prevrednotevanje),
5. kontrola in morebitna izvedba vpisa lastništva nad nepremičninami v zemljiški knjigi,
6. izdelava poskusne bruto bilance ter projekcij poslovnega in davčnega izida.
Od vseh naštetih opravil je najpomembnejša naloga podjetnika, da organizira letni popis sredstev in obveznosti do njihovih virov, saj popisne ugotovitve zelo vplivajo na višino poslovnega in davčnega izida. Brez kakovostnega popisa namreč ni pravilnega stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov, niti pravilno izkazanih prihodkov ter odhodkov – torej ni pravilnih podlag za poslovno odločanje ob koncu leta.
Vpliv novih Slovenskih računovodskih standardov na izkaz dobička
Ob vsem naštetem v prejšnji točki se takoj postavi vprašanje, kako bodo novi Slovenski računovodski standardi (SRS), ki veljajo od 1. januarja 2002, vplivali na ugotovitev dobička. Ali bo dobiček v tem letu večji ali manjši, kot bi bil po starih SRS, in ali so zato družbe uspešnejše, kot so bile v preteklosti? Novi SRS so prinesli toliko novosti, da bo primerjava letošnjih polletnih izidov z istim lanskim obdobjem zelo zahtevno opravilo, popolne primerljivosti pa ne bo možno zagotoviti (Marjan Odar, Finance, 9/2002). Prav tako moramo biti letos pozornejši tudi na pravilno uveljavljanje davčnih olajšav, saj so novi SRS prinesli nove opredelitve nekaterih računovodskih kategorij, iz katerih izhajajo tudi določene davčne olajšave.
Največja razlika med starimi in novimi SRS je prav gotovo odprava revalorizacije in uvedba prevrednotevanja. Novi SRS tudi ne dopuščajo možnosti, da bi se za učinek revalorizacije sredstev povečeval poslovni izid, kar je bilo v preteklosti, na podlagi starih SRS, običajno.
Po novih SRS lahko opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe ter zaloge prevrednotujemo zaradi okrepitve, a to na poslovni izid ne vpliva, medtem ko njihova oslabitev praviloma vpliva nanj.
Prav tako ne moremo več izkazovati stroškov zaradi predvidenega investicijskega vzdrževanja v obliki dolgoročnih rezervacij. Lahko pa jih še vedno oblikujemo za določene namene, na primer za dane garancije za dobo, daljšo od enega leta, za neizplačane plače po kolektivni pogodbi, za reorganiziranje poslovanja in podobno..
Opremo, ki smo jo pridobili s finančnim najemom, izkazujemo po novem po sedanji vrednosti in ne v celotni višini obveznosti iz tega naslova. Vse obresti se po novih SRS izkazujejo med stroški in se lahko vštevajo tudi v zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov. Obresti in tečajne razlike od posojil, s katerimi se financira nakup osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in zalog, lahko zvišujejo vrednost teh sredstev, vendar ne preko njihove poštene vrednosti.
Opredmetena osnovna sredstva po novem amortiziramo s prvim dnem naslednjega meseca, ko se sredstvo začne uporabljati, in ne, ko je usposobljeno za uporabo kot po starih SRS.
Novost, ki jo velja poudariti so tudi naložbene nepremičnine, ki se ne amortizirajo in tudi ne morejo zmanjševati davčne osnove v obliki investicijskih olajšav. Lep zgled za tovrstne nepremičnine so bili nakupi stanovanj, pri tem pa njihovi lastniki niso imeli registrirane dejavnosti oddajanja v najem, temveč so jih kupili le zato,da so vanje varno naložili višek denarnih sredstev.
Vpliv novih SRS na uveljavljanje davčnih olajšav
V skladu z 39. in 40. členom veljavnega Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) lahko davčni zavezanec pravna oseba (po 47. in 48. členu ZD pa tudi zasebnik) uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 40 odstotkov zneska, vloženega v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva. Vsekakor je za pravilno opredelitev teh računovodskih kategorij potrebno poznavanje rešitev iz novih SRS.
V skladu s SRS 1 so opredmetena osnovna sredstva zemljišča, zgradbe ter proizvajalna in draga oprema, ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu in jih bo predvidoma uporabljalo več kot leto dni. Pogoj za »opredmetenje« pa je tudi njihovo posedovanje najpozneje na zadnji dan leta, za katero bomo olajšavo uveljavljali. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, jih podjetje ne bo moglo uporabljati skladno s SRS in uveljavljati pripadajoče olajšave zaradi naložb.
Neopredmetena dolgoročna sredstva pa so, v skladu s SRS 2, sredstva v nematerialni obliki, na primer naložbe v koncesije, blagovne znamke, patente, licence in podobno ter dolgoročno odloženi stroški in naložbe v dobro ime prevzetega podjetja.
Sredstva, za katero smo uveljavili olajšavo, ne smemo prodati ali drugače odtujiti prej kot v treh letih po letu, v katerem smo olajšavo izkoristili, sicer bomo morali v letu predčasne odtujitve davčno osnovo povišati za znesek izkoriščene olajšave.
Pregled možnih davčnih olajšav pri pravnih osebah in zasebnikih
Če imate možnost, je prav, da v letu 2002 izkoristite vse prednosti, ki jih daje trenutno veljavna davčna zakonodaja na področju davčnih olajšav. Tako kot vsako leto vas tudi letos opozarjamo na to, da so davčne olajšave pri pravnih osebah in zasebnikih na videz zelo podobne, čeprav jih predpisujeta dva različna zakona (ZD in ZDDPO). Vzrok je v tem, da se pri ugotavljanju davčne osnove zasebnikov uporabljajo predpisi, ki veljajo na področju obdavčitve pravnih oseb, razen če ni z Zakonom o dohodnini (ZD) to drugače določeno. Omenjeni zakon opredeljuje posamezne vrste davčnih olajšav drugače kot predpis, ki velja na področju pravnih oseb. To pa je tudi vzrok, da letos ponovno poudarjamo njihovo skoraj neopazno razliko, da ne bi bilo pozneje pri odmeri davkov nepotrebnega razočaranja.
Preglednica 1: Prikaz ugotavljanja osnove za obdavčitev dobička pri pravnih osebah in zasebnikih
|
Poslovni |
| PRIHODKI |
Finančni |
| |
Izredni |
|
Poslovni |
| ODHODKI |
Finančni |
|
Izredni |
| davčno priznani odhodki v dokumentiranih zneskih |
| omejeno davčno priznani odhodki |
| davčno nepriznani odhodki |
| = DOBIČEK ALI IZGUBA |
|
| - izplačila iz dobička |
Za humanitarne, kulturne, športne, ekološke ipd. namene |
| |
Za politične organizacije |
| = DAVČNA OSNOVA I |
|
|
Za razliko v obrestih |
| + povečanja davčne osnove |
Za neporabljeni znesek znižane davčne osnove |
|
Iz tujine prenesen že obdavčen dobiček |
| - zmanjšanja davčne osnove |
Za neporabljene, že obdavčene rezervacije |
| = DAVČNA OSNOVA II |
| - Pokrivanje izgub iz preteklih let |
| - Uveljavljanje zmanjšanj davčne osnove |
| Za tekoča vlaganja v višini 40 % investiranega zneska |
Za oblikovanje investicijske rezerve v višini 10 % davčne osnove |
| - Uveljavljanje davčnih olajšav |
| za novo zaposlene delavce in pripravnike |
Učence po učni pogodbi[1] |
Za zaposlene invalidne osebe |
zasebnike – invalidne osebe[2] |
| = OSNOVA ZA OBDAVČITEV |
|
|
|
|
|
|
Preglednica 2: Primerjava davčnih olajšav pri pravnih osebah in zasebnikih
| Zap. št. |
Vrsta olajšave |
Pravne osebe |
Zasebniki |
Čas uveljavljanja olajšave |
| 1. |
Olajšave za vlaganja v obliki zmanjšanja davčne osnove za določen odstotek investiranegazneska |
Zmanjšanje davčne osno-ve za 40 % zneska, vloženega v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva (tudi finančni najem). Pogoj za uveljavljanje te olajšave pa je, da zavezanec ne razporedi dobička za udeležbo v dobičku pred pretekom 5 let po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo. |
Zmanjšanje davčne osnove za 40 % zneska, vloženega v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila.* |
Če davčni zavezanec odtuji osnovno sredstvo prej kot v 3 letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. |
| |
Investicijska rezerva |
Oblikovanje investicijske rezerve v višini 10-odstotne davčne osnove za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva ter za dolgoročne naložbe v druge osebe v RS. |
Oblikovanje investicij-ske rezerve v velikosti 10 % od davčne osnove za vlaganja lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev.* |
Davčna olajšava se prizna za 4 leta. Če davčni zavezanec ob koncu četrtega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo, izkaže neporabljeni znesek investi-cijskih rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto. |
| 2. |
Olajšave za zaposlovanje |
Če pravna oseba zaposli v poslovnem letu za nedoločen čas in najmanj za 2 leti pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj 6 mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje, si davčno osnovo zmanjša za 30 % izplačanih plač teh zaposlenih. |
Če zasebnik zaposli za nedoločen čas priprav-nika, delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje, se mu zmanjša davčna osnova za znesek, ki je enak 50 % plače tega delavca. |
Olajšava se prizna za 12 mesecev zaposlitve teh oseb.** Če pravna oseba prekine delovno razmerje osebi, ki je bila prijavljena pri službi za zaposlovanje, prej kot v 2 letih od njene zaposlitve, mora za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prekinitve delovnega razmerja. |
| |
Olajšave za zaposlovanje invalidnih oseb |
Če pravna oseba zaposluje invalide, se ji davčna osnova zmanjša za znesek, ki je enak 50 % izplačanih plač delavcev. |
Zasebniku, ki zaposluje invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se davčna osnova zniža za 50 % plač teh oseb. |
Olajšava velja za ves čas zaposlitve teh oseb. |
| Zap. št. |
Vrsta olajšave |
Pravne osebe |
Zasebniki |
Čas uveljavljanja olajšave |
| |
Olajšave za invalidne osebe |
Če pravna oseba zaposluje invalide s 100-odsotnimi telesnimi okvarami in gluhoneme osebe, se ji davčna osnova zmanjša za 70 % plač, izplačanih tem delavcem. |
Zasebniku, ki zaposluje invalide s 100-odstotnimi telesnimi okvarami in gluhoneme osebe, se davčna osnova zmanjša za 70 % plač teh oseb. |
Olajšava velja za ves čas zaposlitve teh oseb. |
| 3. |
Olajšave za zasebnike mentorje |
Za pravne osebe ta olajšava ni predpisana. |
Zasebniku, ki sprejme učenca po učni pogodbi na praktično delo v vzgojno-izobraževalnem procesu v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zmanjša za znesek plačila temu učencu. |
Olajšava velja za čas usposabljanja učencev na podlagi učnih pogodb. |
| 4. |
Olajšave za zasebnike invalidne osebe |
|
Zasebniku, ki ne zaposluje delavcev in mu je priznana lastnost invalidne osebe na podlagi predpisov, se davčna osnova zmanjša za 30 % enoletne plače zaposlenih v RS v preteklem letu. |
Olajšava velja za ves čas opravljanja dejavnosti. |
| 5. |
Olajšave za zasebnike invalidne osebe |
|
Zasebniku invalidu s 100-odstotno telesno okvaro ali gluhonememu, ki ne zaposluje delavcev in mu je na podlagi predpisov priznana lastnost invalidne osebe, se davčna osnova zmanjša za 60 % povprečne enoletne plače zaposlenih v RS v preteklem letu. |
Olajšava velja za ves čas opravljanja dejavnosti. |
Pokrivanje izgube iz prejšnjih let
Davčno osnovo lahko znižate tudi s pokrivanjem izgube, ugotovljene v davčnem izkazu. Pravico do njenega pokrivanja izgubite po poteku petih let od leta, v katerem je nastala. Poudariti je treba, da ni povezave med pokrivanjem izgube v računovodskih in davčnih izkazih. Obe izgubi lahko pokrivamo na različne načine in v različni višini. Po davčnih predpisih revalorizacija davčne izgube ni možna, zato jo lahko pokrivamo le v nominalnem znesku.
Čim manj jeze pri sestavi računovodskega poročila ter ugoden zakonit poslovni in davčni rezultat za leto 2002 vam želi Božena Macarol!
NASVET
Naredite si opomnik
Naštevanje potrebnih opravil in kontrol lahko rabi kot podlaga za sestavitev opomnika, na podlagi katerega boste s svojim računovodjem preverili vse potrebno pred končno odločitvijo o morebitnem vlaganju in drugih oblikah zakonitega zmanjšanja davčnega izida.
