Odškodninska odgovornost podjetnikov in zaposlenih

V urejenih poslovnih okoljih je poskrbljeno za to, da se podjetniki in pri njih zaposleni delavci v veliki meri ukvarjajo le s svojo podjetniško dejavnostjo, številne »obstranske« zadeve, ki so povezane z delovanjem podjetja, pa prepustijo ustreznim strokovnjakom: računovodjem, strokovnjakom za stike z javnostmi, kadrovikom, pravnikom in drugim. V takih poslovnih okoljih se država vmešava v poslovno sfero le toliko, kolikor je to nujno potrebno, in obenem poskrbi za to, da se ustvarjajo kar se le da optimalne možnosti za razvoj podjetništva - denimo odprava birokratskih ovir, znižanje davkov, ustvarjanje zdravih razmer za dotok tujega kapitala, uvedba učinkovitih mehanizmov za zunajsodno reševanje gospodarskih in delovnih sporov ipd.

V Sloveniji smo žal še zelo daleč od te »idealne« slike. Birokracija bistveno preveč hromi zdrav podjetniški duh, številni domači podjetniki se bojijo tuje konkurence, namesto da bi v njej prepoznali priložnost za lastno poslovno rast, udeležba v mediacijskih postopkih v gospodarskih in delovnih sporih je še vedno preredka, številni akterji v podjetništvu (tako podjetniki kot tudi delavci!) se namreč raje dolga leta petelinijo na sodiščih, kot da bi spore reševali konstruktivno, denimo z zunajsodnimi poravnavami in tako v svojih poslovnih in delovnih karierah zapirali stara poglavja in odpirali nova.

Taka gospodarska klima seveda ustvarja zelo dobre razmere za razvoj »podjetniškega« odškodninskega prava. V naslednjih vrsticah bom zato na kratko opisal temeljne značilnosti odškodninske odgovornosti delavcev in delodajalcev (podjetnikov) in opozoril na nekatere pasti, na katere bi morali paziti oboji.