Odsotnost z dela

Vsak podjetnik, manager ali vodja se dnevno srečuje s težavami zaradi odsotnosti z dela. Vsaka odsotnost pomeni, da delo ta dan ne bo opravljeno v celoti ali da bo moral določene dejavnosti opraviti nekdo drug.

Odsotnost z dela lahko delimo v dve osnovni kategoriji:

• napovedana, dogovorjena odsotnost,
• nenapovedana, nedogovorjena odsotnost.
• letni dopust,
• državni prazniki,
• napovedana nega družinskega člana,
• napovedane bolniške odsotnosti (operacije, zdravljenja),
• napovedane priložnostne odsotnosti (pogreb, selitev, poroka, drugi opravki),
• porodniški dopust,
• služenje vojaškega roka,
• službena pot,
• izobraževanje in usposabljanje izven podjetja.
• bolniški dopust,
• nega družinskega člana,
• poškodbe pri delu,
• poškodbe izven dela,
• invalidnost II. Kategorije,
• smrt delavca.

Med napovedanimi odsotnostmi so:Dolžina letnega dopusta je opredeljena v splošni in panožnih pogodbah ter na osnovi internih aktov podjetja. Vsakemu delavcu tako pripada določeno število dni dopusta. Izkoristi ga v dogovoru s svojim neposrednim vodjem. Vendar je v zadnjih letih tempo poslovanja takšen, da vsem delavcem ne uspe izkoristiti pripadajočega dopusta.Državni prazniki in dela prosti dnevi so določeni. V zvezi s tem je potrebno organizirati potek dela tako, da ne bo moten delovni proces (predvsem v proizvodnji).Napovedana nega družinskega člana zahteva od vodje, da v času odsotnosti organizira dela tako, da bodo ta kar najmanj motena.Napovedane bolniške odsotnosti prav tako od vodje zahtevajo razdelitev dela med druge. Po vrnitvi delavca se je z njim potrebno pogovoriti o njegovem zdravstvenem stanju in morebitnih omejitvah.Napovedane priložnostne odsotnosti (selitev, poroka,pogreb...) izhajajo iz kolektivnih in panožnih pogodb in so praviloma kratke - nekaj dni.Porodniški dopust pomeni 12-mesečno ali še daljšo odsotnost. Za vodjo to pomeni praviloma iskanje novega sodelavca - za čas nadomeščanja. Morda pa se delo lahko razdeli med ostale ali kako drugače organizira. Recepta za to ni.Služenje vojaškega roka pomeni za podjetje predvidoma 7- do 8-mesečno odsotnost delavca. Od vodje zahteva razporeditev dela ali iskanje nadomestila v tem času.Službena pot na eni strani res pomeni delavčevo fizično odsotnost; na drugi strani pa ima ta odsotnost poslovni značaj. Praviloma že delavec sam pred odhodom uredi najnujnejše dejavnosti in svoje sodelavce informira. Ker je delavec lahko v nenehnem stiku prek telefona, mobitela ali elektronske pošte lahko dnevno preverja dogodke v podjetju in se odziva nanje.Izobraževanje in usposabljanje izven podjetja lahko enačimo s službeno potjo. Delavec pridobiva nova znanja in je v dnevnem stiku z podjetjem.Med nenapovedane odsotnosti štejemo:
Nenapovedane odsotnosti vsakega vodjo na začetku dneva »presenetijo«. Pri tem gre za nenapovedano odsotnost na eni ter praviloma za poslabšano stanje delavca na drugi strani. Vodja mora takoj v dogovoru z ostalimi sodelavci določenega oddelka organizirati delo tako, da bo njegov potek kar najmanj moten. V primeru odsotnosti vodje z dela pa se pokaže potreba po namestniku, ki ima zadostno število informacij in znanja, da bo lahko sam odločil ali se posvetoval z drugo odgovorno osebo.

Krajše, nekajdnevne bolniške odsotnosti praviloma niso problematične. Če pa se delavec znajde v bolnišnici lahko to pomeni daljšo odsotnost in po vrnitvi določene zdravstvene posledice.

Poškodbe pri delu poleg odsotnosti delavca ter njegovega poslabšanega zdravstvenega stanja za podjetje pomenijo »soodgovornost« za nastalo nesrečo. Praviloma temu po končanem zdravljenju sledi še odškodninski zahtevek.

Poškodbe izven dela so kar pogoste. Zato je zelo primerno, če imajo zaposleni sklenjeno nezgodno zavarovanje. Včasih so bila kolektivna nezgodna zavarovanja za podjetja obvezna. Danes niso več. Morda bi ponovno kazalo svoje zaposlene kolektivno nezgodno zavarovati, predvsem v proizvodnji in pri tveganih poklicih.

Invalidnost II. kategorije je tudi »posebna oblika odsotnosti«. Gre za delavce, ki delajo štiri ure dnevno. Ni vedno lahko najti del, ki zahtevajo samo štiriurno dnevno prisotnost.

Smrt delavca je za vse člane kolektiva v prvem trenutku velik šok. Vendar življenje teče dalje. Njegovo delo je v prvi fazi potrebno razdeliti med druge sodelavce in na daljši rok praviloma iskati novega sodelavca.

Kako zmanjšati odsotnost z dela, je vprašanje, s katerim se srečujejo podjetniki, managerji in vodje vseh ravni. Na določene odsotnosti skorajda nimamo vpliva. Po vsej verjetnosti pa lahko vodje najbolj vplivajo na zmanjšanje primerov poškodb pri delu in bolniške odsotnosti. Ta odsotnost je po statistikah med 8 in 15% - kar je prav gotovo preveč.

Kaj lahko storita podjetje in vodstvo?

Morda bi bil prvi korak obvezen zdravstveni pregled novih delavcev pred nastopom dela. Priznam sicer, da je cena osnovnega pregleda v znesku 15.000 tolarjev za marsikoga visok strošek. Naslednji korak je preventiva in vzgoja ter izobraževanje delavcev tako na področju varstva pri delu kot tudi zdravstva. Disciplina in red pri uporabi zaščitnih sredstev sta marsikje zelo nedosledna. Posledica so nezgode pri delu. Prihranki pri zaščitnih sredstvih za delavce so »največji stroški«.

Ob besedi bolniški stalež najprej pomislim na zdravstvene domove, ki so bili v bližini ali kar v okviru podjetij. Socialni delavci in vodje so poznali vse zdravnike medicine in dela ter z njimi sproti reševali problematiko bolniških odsotnosti. Zdravniki so poznali vse prostore podjetja ter razmere, v katerih so delavci delali, zato so lahko uspešno sodelovali pri zdravljenju delavcev. Danes, ko ima vsakdo pravico do izbire svojega osebnega zdravnika, so ti razkropljeni daleč od podjetja. Sodelovanje med njimi in odgovornimi iz podjetja je tako skoraj nemogoče. To pride zelo prav »večnim bolnikom in simulantom«, ki takšen sistem uspešno izkoriščajo. Zdravniki tako dejansko več ne poznajo delovnih razmer, v katerih delajo delavci, in ne morejo dovolj realno oceniti, ali je delavec res bolan ali ne.

V kontekstu zmanjševanja bolniških izostankov bi rada omenila še obiske delavcev, ki so pogosto ali dalj časa v bolniškem staležu. Posebno pozornost pa bi veljalo posvetiti pogovoru z delavci po bolniškem izostanku. Pogovor o vzrokih bolezni ter o zdravstvenem počutju in zdravstvenih omejitvah si zasluži vsak sodelavec. Kaj pa če se boste v tej vlogi jutri znašli prav vi? Morda so določene odsotnosti in bolezenska stanja povezana s slabimi delovnimi razmerami. Prepričana sem, da je marsikje tako.

Odsotnost z dela je žgoče vprašanje

Če seštejemo vse oblike odsotnosti z dela, vključno z malico, ugotovimo, da jepovprečna dnevna prisotnost med 70 in 75 odstotki. Ali povedano drugače - vsak dan je z dela odsotnih od 25 do 30 odstotkov vseh zaposlenih. To pomeni, da morajo biti stroškovne kalkulacije in število zaposlenih usklajeno z odsotnostjo. Ali to pomeni, da moramo imeti za 30 odstotkov več zaposlenih, kot jih potrebujemo ?

Bolniške odsotnosti so splet zdravstvenih in socialno-motivacijskih dejavnikov. Gre za kompleksen problem, pri katerem morajo vodje vseh ravni tesno sodelovati z vsemi delavci kadrovske službe ter z zunanjimi zdravstvenimi delavci. Dejansko bi zmanjšanje vseh vrst odsotnosti morali vključiti v poslovno strategijo podjetja.

Na naslednjem sestanku vodij bi na dnevni red lahko postavili točko o zmanjševanju odsotnosti z dela. Zanimivo bi bilo narediti analizo vrst in trajanja odsotnosti v zadnjem in predzadnjem letu. Morda celo narediti seznam delavcev, ki so bili najdlje odsotni z dela ter narediti načrt, kako se lotiti te problematike. Če imate v podjetju obvestila ali mesečni časopis ga lahko uporabite za informiranje in izobraževanje delavcev na tem področju. Tudi letni pogovor vodje s sodelavcem je primeren trenutek za pogovor o vzrokih delavčeve odsotnosti z dela. Vsekakor se veliko rezerv skriva prav v vseh vrstah odsotnosti z dela, in potrebno jih je izkoristiti.